Dan, ko je mladi ateist padel z višine 15 metrov

Sreda, 30. november 2016. Ekipa delavcev podjetja Asselin, specializiranih za obnovo zgodovinske dediščine, obnavlja kapelo šole v Saumuru v Franciji. Med strokovnjaki je tudi 21-letni Charle, ki dela na obnovi strešne kritine.

Okoli pol petih popoldan mladi tesar naredi prenagljen korak in z odra stopi na obok kapele, ki se pod njegovo težo začne rušiti. Pade več kot 15 metrov globoko in prileti na cerkveno klop, ki je obrnjena okoli. Kos lesa mu prebije telo, tik pod srcem.

Vsi na delovišču se bojijo najhujšega. Medtem ko mislijo, da je mrtev, mladenič vstane, kos lesa mu štrli ven na obeh straneh telesa. Sam prehodi 50 metrov in zaprepadenemu osebju šole razloži, kaj se je zgodilo.

Zgroženi nad tem, kar vidijo, pokličejo nujno medicinsko pomoč in v kratkem času pripelje helikopter. Charla zaradi lesa, ki mu štrli iz telesa, ne morejo namestiti vanj, zato še tričetrt ure čakajo na rešilca. Minute se vlečejo.

Uro in pol po dogodku o grozljivem padcu izve Charlov šef François Asselin, lastnik podjetja s 130 zaposlenimi, ki je takrat v Parizu. "Ne bo se izvlekel," je njegova prva misel, in takoj zatem: "Treba je moliti."

Skupaj z ženo pokličeta Bratstvo Marije Brezmadežne kraljice, s katerim sta povezana, in svojo župnijo v Saumuru – župnijo Karla de Foucaulda, ki je bila ustanovljena leta 2021. Kapela, v kateri se je zgodila nesreča, je na območju te župnije. V Saumuru se je mladi Karel de Foucauld – še pred svojim spreobrnjenjem – šolal za vstop v vojaško konjenico.

Naključje je osupljivo. Ko François pokliče župnika Vincenta Artarita, da ga obvesti o nesreči, je ravno predvečer praznovanja stote obletnice smrti Karla de Foucaulda. Župljani že vse leto molijo, da bi bil njihov zavetnik, ki je bil leta 2005 razglašen za blaženega, nekega dne razglašen za svetnika. Nesreča se zgodi ravno, ko tik pred praznikom končujejo devetdnevnico.

V župniji takoj začnejo molitev, na stotine ljudi prosi za priprošnjo blaženega Karla de Foucaulda za zdravje mladega Charla. Ure minevajo. François zaman kliče v bolnišnico, novic ni. "To noč jim je primanjkovalo osebja," se spominja s še vedno tresočim glasom.

Zgodaj zjutraj ga končno pokliče Charlova mama. Zmaga! Operacija odstranitve kosa lesa je bila uspešna. Njen sin je živ. Zdi se, da ni poškodovan noben vitalni organ. "Bilo je neverjetno! Tri dni pozneje sem ga lahko obiskal in poklepetal z njim," je še vedno presenečen njegov šef.

"Takoj, ko sem stopil k njemu, me je začel prositi za odpuščanje – oprosti, ker sem naredil nepremišljen korak in povzročil številne težave ... Bil sem osupel. Ne, ni se ti treba opravičevati … ti si živ!" François v pogovoru s Charlom in njegovo mamo pove, kako veliko ljudi moli zanj. Omeni Karla de Foucaulda, za katerega še nikoli nista slišala, in jima da strip o blaženem Francozu.

Po dveh mesecih se Charle že vrne na delo. Brez kakršnihkoli posledic nesreče. Potem ko se evforija umiri, se po naravi pragmatični François odloči, da preuči zadeve. Dejstva so preveč očitna, da bi se zgodba končala kar tako.

Mladi Charle ni kristjan, vendar se že od vsega začetka strinja, da se začne postopek za ugotavljanje čudeža in tudi dopusti vpogled v medicinsko dokumentacijo. "Sam ne govori o čudežu, čuti pa, da ga je obvarovalo nekaj, kar ga presega," razlaga župnik Vincent, ki v tem, da je bil ozdravljen ateist, vidi posebno znamenje: "Če poznamo življenje Karla de Foucaulda, je pomenljivo to, da čudež, ki mu ga pripisujejo, zadeva nekoga, ki ni kristjan …"

Potem ko papež Frančišek 27. maja 2020 čudež uradno prizna, se tega razveselijo tako Charle kot njegovi sodelavci. "Koliko od 130 zaposlenih je vernih, vam ne bi znal povedati, a vsi so novico sprejeli z velikim veseljem," pravi François.

Na Trgu svetega Petra se je tako 15. maja ob ozdravljenem Charlu zbralo kar nekaj njegovih sodelavcev, da bi prisostvovali kanonizaciji Karla de Foucaulda, na spletnem portalu www.jesuscaritas.info sklene Hugues Lefèvre.

Prispevek je bil najprej objavljen na spletni strani druzina.si.