“Pižama party” z Jezusom, smeh in prijateljstva za celo življenje – spoznajte zakulisje Mavričnih počitnic

Društvo prijateljev otrok Mavrica je bilo ustanovljeno leta 2002. Projekt Mavričnih počitnic je začela Mira Dobravec, ki je bila takrat urednica revije Mavrica. Imela je željo ponuditi počitnice na morju otrokom, ki nimajo možnosti, da bi morje obiskali s starši. Ko je sklenila svoje delovanje, so vodenje društva prevzeli študentje, ki delo opravljajo prostovoljno.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj.

Njihov glavni projekt so Mavrične počitnice. Vsako leto organizirajo tri tedne počitnic, vsakega tedna se udeleži približno 40 otrok. Animatorji na teh počitnicah so malo posebni, saj se imenujejo aligatorji, da se na ta način bolj približajo otrokom. So nasmejani, dobre volje, vedno pripravljeni pomagati. Trudijo se pripraviti čim bolj zanimiv program za otroke.

Pogovarjali smo se z Nežo Dovžan, predsednico društva, in z večletnim izkušenim vodjem Jernejem Tinto, nekaj spominov na dni, ko je bila še sama udeleženka, pa je z nami delila tudi animatorka Jana Stele.

Kaj je tako posebnega pri Mavričnih počitnicah? Zakaj se razlikujejo od drugih poletnih taborov?
Ena stvar so zagotovo vrednote, ki nas spremljajo skozi teden: ljubezen, spoštovanje, prijateljstvo, zaupanje, vera in hvaležnost. Vsak dan se začne z igrico, ki predstavlja to vrednoto. Zvečer dan končamo z zgodbo, ki napoveduje vrednoto naslednjega dne. Med počitnicami živimo v župnišču v Portorožu.

Dvakrat na teden imamo tudi mašo, enkrat v Portorožu, enkrat pa je naša tradicija, da imamo "pižama party z Jezusom", otroci se oblečejo v pižame, k nam pride duhovnik in imamo mašo. Na ta način želimo Cerkev približati otrokom na bolj sproščen način.

Zagotovo je posebna tudi pripravljenost animatorjev, ki dajo svoj čas za druge. Trudimo se imeti zelo inovativen program, različne delavnice. Tako otroci kot animatorji prihajajo iz cele Slovenije in se na ta način razlikujemo od oratorija, ki je bolj lokalno usmerjen. Tu spoznaš veliko novih ljudi. Lepo je videti, ko imaš udeležence, ki se potem vrnejo nazaj kot animatorji. Res se ustvarjajo lepe življenjske zgodbe, sklepajo prijateljstva za celo življenje …

Se veliko otrok vrne v vlogi animatorja?
Morda bolj kot pomočniki. Pri nas je tako, da so otroci, ki so v osnovni šoli, udeleženci. Potem so lahko pomočniki (prvi letniki srednje šole), ko pa so polnoletni, so lahko animatorji. Veliko devetošolcev je zelo navdušenih, govorijo, da bodo naslednje leto prišli nazaj kot pomočniki. Zelo radi se vračajo.

Je pa veliko udeležencev iz zelo velikih družin in potem lahko spremljamo, kako družina odrašča, saj se vsako leto vračajo na počitnice. Povedo: "Naslednje leto pa pride moj bratec/moja sestrica." Nastajajo res lepe zgodbe.

Kdo vse se lahko udeleži počitnic? Obstajajo kakšne omejitve?
Počitnic se lahko udeleži vsak, napisati nam mora pismo, zakaj bi šel z nami na morje, nekaj o sebi. V primeru omejitev damo prednost otrokom, ki drugače ne bi mogli iti na morje. To so ponavadi otroci, ki imajo doma kmetijo ali so starši bolni … Trudimo se, da bi bile te počitnice čim bolj dostopne vsem. Starši, če so tega zmožni, za počitnice plačajo nek prispevek, drugače pa počitnice v celoti krije društvo s pomočjo donatorjev, zato da so počitnice zares lahko čim bolj dostopne.

Na počitnice se lahko prijavijo tako verni kot neverni. Živimo v župnišču, v programu imamo tudi katoliške poudarke. Ni pogoj, da so otroci verni, morajo pa med počitnicami kazati spoštovanje do vere, da se v cerkvi spoštljivo obnašajo, da ne preklinjajo, da so med molitvijo mirni in spoštljivi.

Pomembno nalogo varstva otrok v teh počitniških tednih prevzamejo animatorji ‒ aligatorji. Od kod ideja za tako poimenovanje? Kako izberete nove aligatorje?
Že od začetka se imenujemo aligatorji. Ideja je, da se čim bolj približamo otrokom. Nisem čisto prepričana, zakaj tako ime, sem pa slišala razlago, da so aligatorji zelo skrbni do svojih mladičev in jih zelo pazijo. Tako smo tudi mi zelo skrbni do otrok in jih pazimo. Se pa radi pošalimo, da čeprav smo aligatorji, ne grizemo in se nas ni treba bati. 😊

Vedno imamo odprto možnost, da med nas pride, kdor želi. Ponavadi februarja in marca sprejemamo nove aligatorje in potem organiziramo tudi spoznavni dan, da spoznajo društvo, spoznajo počitnice in da vidijo, kako stvari potekajo. Pridruži se lahko vsak polnoleten.

Kaj je tisto, kar vas že 20 let žene, da pripravite počitnice? Katere prepreke morate pri tem premostiti?
Zagotovo nas žene želja narisati otrokom nasmeh na obraz in jim polepšati en teden v življenju. Ko vidiš nasmejane obraze, je poplačan ves trud, vse težko delo. Nasmehi so na koncu nagrada za vse.

Vsako leto je treba dobiti donatorje, zato da so počitnice lahko čim bolj dostopne. Nam pa veliko pomagajo Karitas, Družina in župnik v Portorožu. Brez vseh darovalcev teh počitnic že dolgo ne bi bilo več.

Potem je izziv uvajanje nove ekipe. So aligatorji, ki so z nami več let, so pa tudi taki, ki pridejo samo za eno leto. V posameznem tednu počitnic mora biti vsaj 15 ljudi, da teden normalno funkcionira. Poleg animatorjev potrebujemo še tehnično ekipo: kuharja, logista … In zadnja leta se kaže največ težav pri iskanju kuharjev in logistov, saj potrebuješ nekoga, ki zna kuhati za 60 ljudi, logist pa je tisti, ki hodi v trgovino, dostavlja material, vozi ljudi, če kdo kaj potrebuje. Pri izvedbi potem že gre, iskanje ljudi in predpriprava pa sta malo večji izziv. 😊

Ali je namen počitnic samo zabava ali želite otrokom predati tudi kakšno globlje sporočilo?
Definitivno ni samo zabava, zato tudi imamo te vrednote. Glavni poudarek je medsebojna pomoč, pri čemer jim želimo biti animatorji za zgled, prijaznost eden do drugega, da človeka ne smemo soditi na prvi pogled, ampak si moramo dati priložnost, da ga spoznamo, saj nikoli ne vemo, kaj nosi v sebi.

Katere so glavne dejavnosti v dnevu? Kateri namenite največ pozornosti?
Zjutraj imamo telovadbo, igrico in predstavitev vrednote ter simbola tistega dne. Dvakrat na dan gremo na plažo. Po prvem kopanju sta na vrsti kosilo in počitek, sledi popoldanska delavnica (barvanje majic, športne igre), sledi še eno kopanje, večerja in večerna delavnica (sprehod, lov na zaklad, kemijske delavnice, talenti …).

Največ pozornosti, kar zadeva zabavo, namenimo delavnicam, saj se trudimo, da so čim bolj raznolike, da je za vsakega nekaj. Kar pa zadeva vsebino, so pa to jutranje igre, ki predstavljajo vrednoto dneva. Čeprav je videti, da so precej improvizirane, so res zabavne in predajo sporočilo otrokom.

"Med počitnicami so vedno kakšne prigode, ki nas nasmejejo. Med nami animatorji se ustvarjajo vezi, ki potem trajajo tudi po počitnicah, kar je res lepo." (Neža)

"Lansko leto je med počitnicami neki punčki izpadel zobek. Odločili smo se, da ji bomo ponoči dali nekaj za zobno miško. Tri večere smo na to pozabili, punčka je bila že čisto žalostna, ker ji miška ni ničesar prinesla. Tudi naslednji večer smo na to pozabili, pa smo potem naslednji dan med telovadbo hitro podtaknili nekaj pod povšter." (Neža)

"Enkrat nam je neki fantek ponoči hodil v hladilnik jest hrano. Potem smo imeli punco, ki je hodila v spanju. Lani je bila približno desetletna punca, ki je imela naslednji dan rojstni dan. Bila je tako navdušena nad tem, da ima rojstni dan, da nikakor ni mogla zaspati. Otroke dajemo spat okoli pol desetih. Ob enajstih je prvič prišla ven do nas, ki smo imeli refleksijo, da ne more spati. En animator jo je pospremil nazaj do postelje. Ob polnoči je prišla nazaj, da še zmeraj ne more zaspati. Imela je že res velike podočnjake, ampak ni mogla zaspati.

Potem sem šel jaz z njo, dal sem jo v posteljo, sedel sem zraven nje, malo se mi je že spalo. Po nekaj minutah je rekla, da zares ne more zaspati. Rekel sem: 'Dobro, ti bom povedal eno zgodbico.' Pripovedoval sem ji o načrtu za naslednji dan, ki sem ga moral tudi sam še obnoviti. Povedal sem ji cel urnik dneva. Ne vem, kdaj je zaspala, mislim, da kmalu, jaz pa sem tudi samega sebe tako zdolgočasil, da sem tudi sam zaspal za približno pol ure, dokler me ni prišel nekdo od soanimatorjev iskat." 😊 (Jernej)