Sem mama treh sinov. Med sabo so si zelo podobni, toda le po videzu. Morda se zdi, da je pri takšnem kompletu skrb zanje preprosta. Ne bi se mogli bolj motiti. Pri vsakem izmed njih se čudim in sem presenečena, kako so si lahko hkrati tako podobni in različni.
Pravijo, da ima vsak otrok svoj temperament in značaj. Poznamo introverte in ekstraverte. Sangvinike in melanholike. Kolerike in flegmatike, poleg tega pa se otroci med seboj razlikujejo tudi po načinu izkazovanja ljubezni oz. "kanalih", po katerih ta ljubezen še posebej intenzivno priteka k njim.
Jezik ljubezni otrok
O teoriji jezika ljubezni Garyja Chapmana pogosto slišimo v kontekstu zakona oz. odnosov med moškim in žensko. Premalo pa se o tem govori v starševski perspektivi. Konec koncev danega jezika ljubezni ne prejmemo v trenutku, ko izrečemo poročno zaobljubo. V nas je zapisana že od otroštva.
Poznam sestri, ki o svojem odnosu s starši pripovedujeta tako, kot da bi odraščali v različnih domovih. Starši so z njima preživljali veliko časa, hodili so na počitnice, razvijali svoje strasti. Toda oče ni imel navade objemati svojih hčera. Skrbel je zanju, zanemarjal pa je fizični vidik. Ena izmed hčera ima zato danes v srcu praznino. Druga se tega sploh ne spominja, vedno z veseljem pripoveduje, kako je z njima kartal in gradil vrtno lopo.
Zgornji primer ponazarja, kako lahko otroka nevede prizadenemo, ga "ne ljubimo", v celoti ne spoznamo njegovih srčnih želja. Če se bomo otroku individualno posvetili in iskali različne poti do njegovega prevladujočega jezika ljubezni, mu bomo omogočili popoln razcvet.
Kako prepoznati jezik ljubezni svojega otroka? Morda med kratkimi opisi posameznega jezika ljubezni najdete pravi odgovor.
Dotik
Otrok je vedno blizu nas. Ko gremo v drug prostor, nemudoma zbere svoje igrače in nam sledi. Ni pomembno, ali gre za kopalnico ali kuhinjo. Rad se "zapleta" pod nogami, sedi na kolenih, se objema, drži za roke in crklja. Hkrati je izjemno občutljiv na vsak nepričakovan dotik, njegova koža pa je izredno občutljiva na dražljaje.
Njegov rezervoar ljubezni lahko preprosto napolnimo "po naključju": z božanjem po hrbtu med pisanjem domače naloge, držanjem za roke na sprehodu, objemom ob slovesu in vnovičnem srečanju.
Manj kot je otrok deležen dotika, tem bolj ga zahteva. Takrat ga lahko nezavedno prizadenemo z besedami, kot so: "Nehaj lesti po meni!", "Kaj se tako oklepaš?" ipd. Življenje s takšnim otrokom zahteva nenehno dozo nežnosti.
Besede potrditve
Za otroka, ki razpolaga z jezikom ljubezni, imenovanim prijazne besede, so prav besede tiste, ki izražajo občutek, da je ljubljen. Našo ljubezen občuti, ko mu to verbalno sporočimo. Če pa ga kritiziramo, kričimo in govorimo z ostrim tonom, se počuti zavrnjenega in prizadetega. Ne gre več le za to, kaj govorimo otroku, ampak tudi za to, na kakšen način. Ali znamo s svojimi izjavami ustvariti vzdušje pristnosti, veselja in topline?
Otroci, za katere so pozitivne besede pomembne, jih tudi sami radi uporabljajo. Pohvalijo nas, izbirajo ljubkovalne fraze in neštetkrat ponovijo, da nas imajo radi. V težkih trenutkih pričakujejo pohvale in besede podpore in tolažbe. Cenijo tudi pisano besedo.
Sprejemanje daril
Ali poznate otroka, ki ne mara daril? Verjetno ne. Ali poznate otroka, ki je včasih nezadovoljen s prejetim darilom? Verjetno ja. Ne gre vedno za razvajenost in vzgojo otrok med množico dobrin. V tem primeru otroku darilo pomeni več kot le trenutek veselja. Je izraz ljubezni.
Poleg tega gre za pravo darilo. Če namreč nekoga poznamo, vemo, kaj si želi in kaj potrebuje. In če vemo, imamo radi. Takšni otroci ne marajo presenečenj. Radi imajo konkretne stvari, nekaj, kar je načrtovano samo zanje (včasih to storijo tudi sami). Ni nujno, da gre za nekaj velikega, včasih zadostuje najljubša lizika ali čokolada. Če imate doma takšnega otroka, bodite pripravljeni na goro kamenčkov in školjk, ki jih bo za vas nabral na plaži.
Usluge
"Mami, pomagal ti bom!" zavpije triletnik, ko v roke vzamete moko, da bi naredili palačinke. Prevzet in zatopljen odmerja posamezne sestavine v skledo. Treba bo veliko čistiti, a mu je vseeno, delu je popolnoma predan. Če se boste za trenutek skušali oddaljiti od raztresene moke, boste v njegovih očeh videli navdušenje in veselje.
Mali pomočnik bo ujel trenutke, ko se bo lahko vključil. Da bi napolnili njegov rezervoar ljubezni, je dobro biti pozoren tudi na trenutke, ko je malce izgubljen, da bo lahko imel občutek, da smo ga vedno pripravljeni podpreti. Še več – včasih moramo veliko prej podati pobudo pomoči in skupaj pripraviti strategijo reševanja.
Posvečen čas
Otrok, ki ceni kakovosten čas s starši, bo še posebej želel njihove pozornosti. Če bomo med tem, ko se z njim pogovarjamo o nečem, kar je zanj pomembno, počeli še kaj drugega, se ne bo počutil ljubljenega.
Ključ do odnosa z otrokom, ki ljubezen prejme, ko skupaj preživljamo kakovosten čas, je načrtovanje. Posvetiti ga moramo le njemu – ena na ena. To je še posebej pomembno za družine z več otroki, kjer je pozornost staršev lahko razpršena. Včasih je s takim otrokom dobro oditi nekam na samo, se posvetiti le njemu in si prizadevati vstopiti v njegov svet, njegove izkušnje in interese.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
