P. Roberto O. F. M. je 39-letni Frančiškov brat iz Italije. Ko je leta 2010 prejel mašniško posvečenje, si niti v sanjah ni predstavljal, da bo nekega dne negoval osebno prijateljstvo s papežem, še manj pa, da bo izbran za sinodalnega očeta. Toda Sveti Duh deluje na skrivnostne načine.
P. Roberto se je rodil leta 1983 v slikovitem gričevnatem mestecu Caldarola v senci pogorja Sibilini, odraščal pa je v bližnjem mestu Macerata. Leta 2002 se je pridružil redu minoritov v pokrajini Marke.
Med študijem v Rimu se je p. Roberto leta 2016 udeležil papeževe sredine splošne avdience. Sedel je blizu ograje in je imel priložnost od blizu opazovati papeža Frančiška, ki se je s papamobilom vozil med množico. Papež se je ustavil in ga pozdravil, morda presenečen nad njegovo mladostjo.
V tistem trenutku je p. Roberto občutil neizmerno ganjenost in je papežu izrazil nekaj skrbi, ki jih je imel glede svoje vloge voditelja mladinske pastorale v svoji provinci. Po kratkem odgovoru mu je sveti oče dejal, naj mu napiše pismo in mu podrobneje predstavi svoja vprašanja.
Pomembno pismo za papeža Frančiška
P. Roberto pisma sprva ni napisal, saj se je počutil preveč nepomembnega, da bi s svojimi težavami bremenil papeža. Pozneje istega leta pa je Frančišek na svetovnem dnevu mladih na Poljskem v enem od svojih nagovorov povedal nekaj, kar se mu je zapisalo v srce: "Sledite svojim sanjam, svojim željam. Borite se za svoje sanje in želje."
Ko se je p. Roberto vrnil domov v Italijo, je napisal pismo in ga poslal vatikanskemu državnemu tajniku, ob tem pa se je skliceval na kratek pogovor, ki sta ga s papežem imela na avdienci.
Približno mesec dni pozneje je p. Robertu zazvonil telefon. Ker je bil v avtu in je klic prihajal z neznane številke, ga je prezrl. Naslednji dan je znova prejel klic z neznane številke. Tokrat se je odzval. Bil je papež Frančišek.
Ko je p. Roberto premagal začetno osuplost, sta se nekaj časa pogovarjala. Papež je govoril o svoji viziji za mlade in razločevanju, mladega redovnika pa je povabil v Vatikan, da bi se z njim osebno srečal.
Teden dni pozneje je p. Roberto prispel do Petrovih vrat in se predstavil švicarskim gardistom. Ko se je srečal s svetim očetom, mu je papež podrobneje spregovoril o svoji pastoralni viziji na področju mladih in mladinske pastorale. Čeprav takrat še ni bilo javno oznanjeno, je papež p. Robertu predstavil svoj načrt za sklic sinode o mladih. Vatikan jo je uradno napovedal naslednje leto.
Po tem srečanju se je med papežem Frančiškom in p. Robertom spletlo duhovno prijateljstvo. Približno desetkrat sta se pogovarjala po telefonu ali se osebno srečala. Papež ga je povabil k sodelovanju v vsaki fazi organizacije in izvedbe sinode. Kar malce neverjetno je, da ga je papež osebno povabil, naj se pridruži sinodalnim očetom.
Na sinodi je sodelovalo okoli 400 udeležencev: povabljenih gostov, strokovnjakov in sinodalnih očetov (ki so bili skoraj vsi škofje, nadškofje in kardinali). Večina je imela za seboj že več desetletij delovnih izkušenj. Dotlej je bila sinoda nekaj, o čemer se je p. Roberto učil v semenišču, zato je bil kar malce negotov. Obenem se je počutil mirnega, saj mu je pooblastilo za udeležbo dal sam papež.
Čeprav sta papež Frančišek in p. Roberto danes redkeje v stiku, se še vedno pogovarjata. Ko pride do tega, ga papež kliče Roberto ali ljubkovalno Fraile, kar v španščini pomeni "brat" (beseda izhaja iz latinske besede frater, torej brat).
"Bratski" odnos, ki se je oblikoval med papežem in mladim redovnikom, je dejansko skladen z njegovo vizijo bratstva v svetu. Naj predstavlja navdih za vse nas.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
