Deset značajskih potez zaslužnega papeža Benedikta XVI.

Ko je zaslužni papež Benedikt XVI. pri svojih 93 letih 18. junija 2020 zapustil vatikanske zidove in se odpravil v Ratisbonne obiskat svojega umirajočega brata Georga in se poslovit od njega, tisti, ki ga poznajo, niso bili niti malo presenečeni. S preprosto gesto je znova pokazal, kaj mu je v življenju pomembno.

Z drugimi močnimi, diskretnimi in pogosto neopaženimi dejanji, ki so zaznamovala njegovo papeževanje, je razkril svojo osebnost. Njihova rdeča nit? Ljubezen do Boga in do bližnjega.

Čeprav ga je vzdevek panzer kardinal spremljal še mesece po izvolitvi za papeža 19. aprila 2005, je Benedikt XVI. ves svet presenetil s svojo prvo okrožnico, ki jo je objavil na božič 2005. V njej ne govori ne o dogmah ne o bogoslužju, temveč o ljubezni. 

Deus caritas est ni programski govor vrhovnega voditelja Cerkve, temveč je ljubeče duhovno in filozofsko premišljevanje o človeški ljubezni. "Živeti iz ljubezni in na ta način spustiti na svet Božjo luč – k temu želim spodbuditi s svojo okrožnico," je papež Benedikt XVI. sklenil svoj zapis.

2. aprila 2005 se je na Trgu svetega Petra zbralo na tisoče mladih, ki so molili ob umirajočem Janezu Pavlu II. Ko jih je slišal s svoje smrtne postelje, jim je namenil svoje zadnje besede: "Iskal sem vas, zdaj pa ste prišli k meni in zato se vam zahvaljujem." Janez Pavel II. je umrl nekaj mesecev pred Svetovnim dnevom mladih v Kölnu.

Njegov naslednik Benedikt XVI., ki je bil bolj plahe narave in bolj vajen predavalnic kot ploščadi z množicami mladih, je iz zvestobe in "zaradi nadaljevanja dela Janeza Pavla II." potrdil svojo navzočnost. To je bilo njegovo prvo papeško potovanje. Benedikt XVI. je z mladimi z vsega sveta hitro navezal prijateljsko vez v istem duhu zvestobe pokojnemu papežu.

60 let po koncu druge svetovne vojne je nemški papež naredil zgodovinsko bratsko gesto, ko je 19. avgusta 2005 obiskal najstarejšo nemško sinagogo v Kölnu. Ko je obsodil "nezaslišan zločin" holokavsta in je molil za "žrtve nacizma", je jasno izrazil voljo, da bi se judje in kristjani zbližali "proti silam zla".

Papež je tako nadaljeval pot, ki jo je začrtal že Janez Pavel II., ki je leta 1986 obiskal sinagogo v Rimu, kjer je izrazil željo po spravi med Katoliško cerkvijo in judovsko skupnostjo. Noben drug papež ni obiskal toliko sinagog kot prav Benedikt XVI.: po Kölnu leta 2005 še sinagogo v New Yorku leta 2008 in sinagogo v Rimu leta 2010.

Z besedami "Gospod, ti si Bog miru …" v svojem maternem jeziku je Benedikt XVI. začel svojo molitev pred spomenikom iz črnih kamnitih blokov v nacističnem taborišču Auschwitz-Birkenau. S tem je pozval k spravi, ki jo je želel uresničiti "predvsem kot katoličan" in hkrati kot "sin nemškega naroda".

Medtem ko je molil, se je na nebu pojavila mavrica, ki so jo spremljajoči fotografi ujeli v svoje kamere. "Pojav mavrice na nebu mi je prinesel veliko tolažbo, potem ko sem kakor Job klical k Bogu pred grozotami tega kraja in navidezno odsotnostjo Boga, hkrati pa trdno prepričan, da Bog, tudi kadar molči, vedno ostaja z nami," je izjavil ob koncu svojega obiska na Poljskem.

Pri svetem sedežu akreditirani novinarji so že v prvih dneh opazili, da papež nosi žensko uro, od katere se nikoli ne loči. Iz njegovega življenjepisa so izvedeli, da je bila ura last njegove ljubljene sestre Marie Ratzinger, ki je umrla leta 1991.

Maria je bila najstarejši otrok v družini in je v otroštvu veliko skrbela za mlajšega brata Josepha. Ko je postal kardinal, je prevzela vodenje njegove kurije. 2. novembra 1991 je kot običajno šla obiskat grob staršev in nepričakovano umrla. V spomin in iz ljubezni do sestre se Benedikt XVI. odslej ni več ločil od njene ure.

Ko je izvedel, da njegov brat Georg Ratzinger umira, ga je Benedikt še zadnjič obiskal med 18. in 22. junijem 2020. 19. junija sta na praznik Srca Jezusovega brata skupaj doma obhajala sveto mašo. Nekaj dni zatem je Georg umrl in 8. julija so ga pokopali v mestu Ratisbonne.

Čeprav se Benedikt XVI. ni mogel udeležiti pogreba, je bil njegov tesen odnos s tri leta starejšim bratom viden. Brata sta bila na isti dan posvečena v duhovnika, 29. junija 1951, in sta vse življenje ostala tesno povezana. Mons. Rudolf Voderholzer, nadškof v Ratisbonnu, je spomnil, da sta se v teh zadnjih dneh brata videla devetkrat. "Bilo je malo besed, a veliko izrazov nežnosti, zlasti pa skupne molitve," je nadškof povedal nemškemu tisku.

Od nekdaj je bil Benediktov najljubši konjiček igranje klavirja. Papež je še posebej rad igral Mozarta. "Do tega izvrstnega glasbenika me veže posebna naklonjenost. Vedno, ko poslušam njegovo glasbo, se moram z mislimi vrniti v svojo župnijsko cerkev, ko je ob praznikih odmevala njegova Maša: takrat sem v srcu vedno čutil žarek nebeške lepote in še zdaj me preplavi isti občutek, ko jo slišim," je povedal 7. septembra 2010 po koncertu, ki so ga v njegovo čast priredili v Castel Gandolfu.

Benedikt XVI. rad igra tudi drugo glasbo. Tako je v mestecu Combes, v severnem delu doline Aosta, 16. julija 2006 med počitnicami celo jazzovsko improviziral.

11. februarja 2013 je Benedikt XVI. ves svet presenetil z novico, da zapušča Petrov prestol. Popolnoma svobodno je sprejel odločitev, da bo sklenil svoj pontifikat, ki se je doslej praviloma končal s papeževo smrtjo. To je bil zgodovinski dogodek, ki je sprožil tudi številna vprašanja.

"Zaradi hude utrujenosti sem zapustil Petrov prestol," je tri leta zatem, 24. avgusta 2016, povedal v pogovoru za časnik La Repubblica. Očitno je šlo za starost in šibkost: "Leta 2013 je bilo kar nekaj obveznosti, za katere sem mislil, da jih ne bom zmogel izpolniti," je dodal, s čimer je skušal pojasniti, da odstopa iz ponižnosti in odgovornosti.

Podobno kot njegov odstop s papeškega prestola, tudi njegovi rojstni dnevi niso bili zaznamovani s posebnimi svečanostmi. Na rojstni dan se je po večerji čisto običajno poslovil od svojega osebja in odšel v kapelo molit. Tudi sicer se je njegova preprostost odražala v vsakdanjih stvareh.

Edina izjema je bilo praznovanje 90. obletnice 7. aprila 2017, ki jo je praznoval v ožjem krogu prijateljev in svoje guvernante ob … vrčku piva. "Zavedam se omejitev svoje osebnosti in sposobnosti," je dejal na prvi dan svojega papeževanja in dodal, da si ga želi uresničevati v preprostosti in razpoložljivosti.

"Zadnja leta njegovega življenja tečejo natančno tako, kakor je napovedal na dan svojega odstopa: Benedikt XVI. v molitvi in skrajno diskretno spremlja življenje Cerkve v solidarnosti s svojim naslednikom." Tako je povedal njegov nekdanji uradni govorec Lombardi Federico v pogovoru za radio Vatikan leta 2017.

Poleg obiska umirajočega brata v Nemčiji je bila edina izjema, ko se je odpravil v papeško poletno rezidenco v Castel Gandolfo, kjer je v tamkajšnjih vrtovih molil rožni venec.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.