Večkrat lahko pri sveti maši, še posebej na kakšni večji slovesnosti, opazimo, da so škof, duhovniki, diakoni in tudi drugi bogoslužni sodelavci zelo različno oblečeni. A za vsakim liturgičnim oblačilom se skriva zanimiv pomen in globoka simbolika.
V splošnem lahko rečemo, da se je po liturgični reformi, ki je sledila drugemu vatikanskemu koncilu, marsikaj spremenilo tudi glede duhovnikovih liturgičnih oblačil, pa ne le njihov videz ali zasnova, ampak tudi uporaba določenih liturgičnih oblačil ali njihovih delov, ki pa imajo zelo zanimivo simboliko.
Vsak del duhovnikovega liturgičnega oblačila je bil namenjen temu, da ga spominja, da po njem deluje sam Jezus Kristus ter da ga spominja na dostojanstvo njegove službe, v katero je bil poklican. Že sam obred oblačenja je bil tako posebna priprava na sveto mašo, da bi jo duhovnik kar se da zbrano in poglobljeno obhajal.
Pred liturgično prenovo je duhovnik, ko si je nadel določeni del oblačila, to vsakokrat pospremil s posebno molitvijo. Že iz tega razloga je bilo nemogoče, da bi se duhovnik oblekel zgolj "na hitro" ali v zadnjem trenutku pred sveto mašo, saj je bilo kar nekaj "dodatnih" kosov liturgične obleke.
