“Bolj ko boš drugega obravnaval kot sebe, bolje bo šlo tvojemu zakonu”

Predavanje Jordana Petersona v polni hali Tivoli pred okrog 3.000 obiskovalci je v nedeljski večer uvedla njegova žena Tammy, zatem pa se je iz dvorane začela razlegati pesem Happy birthday to you, vse najboljše zate. Znani kanadski pisec, profesor in klinični psiholog, ki je namreč prav med obiskom praznoval 60 let, se je za pozornost zahvalil.

Povedal je, da se je bilo prav lepo spet sprehoditi po stari Ljubljani, da je večerjal z nekaterimi politiki in da je, preden je prišel na turnejo po Evropi, preživel nekaj mesecev v ZDA, tudi v Washingtonu, kjer je navezoval stike in sodeloval z ameriškimi demokrati. Po njegovih besedah stranko poskušajo "potisniti na sredino", tako da radikalni levi rob ne bi povzročal prevelike škode. Z republikanci manj sodeluje, je dejal, "čeprav se bo to spremenilo v bližnji prihodnosti".

Dotaknil se je politične razdeljenosti v ZDA in dejal, da "amerikanizma, ki združuje", danes ni več. Navedel je angleškega novinarja Douglasa Murraya, "pogumnega klasičnega konservativca", ki se sprašuje, ali klasični konservativizem ali sredinski liberalizem lahko preživita brez poudarjanja metafizične strukture.

"S tem je mislil na Cerkev," je dejal Peterson. Sam da pri tem ni najboljši zgled, saj od otroštva naprej v cerkev ni hodil, pač pa hodi čedalje več mladih moških v ZDA, zlasti v pravoslavno cerkev. Nekateri se na povabilo v cerkev ne odzovejo, češ da ima ta ustanova "strukturne neustreznosti", a to, da v cerkev ne hodimo več, je po Petersonovih besedah "velika napaka, naj nam Bog pomaga, morda bomo morali plačati visoko ceno, preden bomo dovolj pametni". Če ne gradimo socialne strukture na mikroravni, gradimo babilonske stolpe, globalno utopično državo, ki zna postati precej podobna Kitajski, je dejal.

Peterson – založba Družina je izdala več njegovih knjig – je v predavanju poudaril pomen tega, da sprejemamo svojo državljansko odgovornost ter da druge postavljamo na vrh vrednostne lestvice, pomagamo možu, ženi, otrokom, bratu, sestri, prijateljem. Bolje je namreč dajati kot prejemati, je dejal z navedkom iz Svetega pisma.

"Ko se zares potrudite za nekoga in ta odgovori: 'Res si mi pomagal, to mi je koristilo,' ni boljše izkušnje, kakor je ta," je dejal in dodal, da ne vidi bolj neposredne poti do sreče kot sprejemanje državljanske odgovornosti. "Ali služite svojemu mestu, svoji državi, svoji cerkvi, namesto da se sprašujete, kaj ta lahko stori za vas?" je vprašal.

Izrazil je nasprotovanje obliki sebičnosti, ko zgolj kratkoročno živimo svoja hedonistična čustva ali impulzivnost, in povabil, da nehamo ločevati med seboj in skupnostjo. "Osredotoči se na svoj socialni jaz. To mislim v najbolj praktičnem smislu. Bolj ko boš drugega obravnaval kot sebe, bolje bo šlo tvojemu zakonu," je nagovarjal. To, da s svojim bližnjim ravnamo tako, kot si želimo, da bi on ravnal z nami, po Petersonovih besedah ustvarja družbo, ki se ne želi spustiti v anarhijo. "Ko služiš interesom drugih, služiš tudi lastnim interesom."

Peterson je bil deležen aplavza, zatem pa je Tammy prebrala naslednje vprašanje, izbrano izmed vnaprej zastavljenih vprašanj, ki se je nanašalo na "trg odnosov", in sicer, kaj priporoča za kakovosten dolgotrajen odnos. Kanadski filozof je odvrnil, da se to vprašanje na njegovi turneji pogosto pojavlja in pribil: "To je napačno vprašanje!" Poudaril je, da se tisti, ki si želi življenjskega sopotnika, mora vprašati, kaj naj stori, da bo zaželen partner. Želja, da bi našli partnerja, ki bo popoln zame, odraža, kako osredotočeni nase smo postali v svojem individualizmu.

Po njegovem ni boljše strategije kot ta, da želimo biti v veliko korist drugim, pomembno pa si je tudi zastavljati izzive na dnevni ravni, na primer: Kako lahko danes na vseh "frontah" storim največje dobro? "Mislim, da ni ničesar bolj vznemirljivega kot to. To je zares izziv, ne le moralna provokacija."

Kot je dejal, ima vsako življenje katastrofično, težko plat, a včasih je težja situacija tudi večja priložnost. "Srečal sem ljudi, ki so iz svojega življenja naredili čudovite stvari," pravi. Pri tem ne želi biti naivno optimističen, to ne deluje zagotovo, a še vedno je to najboljša strategija. To, da nase nehamo gledati kot na žrtve, je smrtno resen, življenjski podvig, pravi.

Po Jordanovih besedah je prepričanje, da je temeljno pravilo vesolja pot k moči (da moč vlada odnosu med moškim in žensko, prijateljstvu, da moč narekuje razvoj civilizacij), satansko. Prava antiteza duhu arbitrarne kompulzivnosti je logos: duh miru, poštenega komuniciranja, vzajemnega odnosa, pogumnega spoprijemanja s katastrofo in tragedijo. Današnja kulturna vojna, je dejal, je različica vojne, ki se nadaljuje, je teološka bitka v najbolj temeljnem smislu. "Del razloga, zakaj nas levi aktivisti tako sovražijo, je zato, ker to vem in ker oni vedo, da vem."