Akademik Kajetan Gantar, klasični filolog svetovnega ugleda, eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije, avtor treh avtobiografskih knjig, dolgoletni profesor za latinski in grški jezik in književnost, se je v slovensko kulturno zgodovino zapisal z veličastnim prevajalskim opusom.
Neprecenljiv opus
V slovenščino je prelil ali posodobil najpomembnejša dela antične književnosti, od Ajshila, Aristotela, Homerja, Horacija do Avguština in drugih velikanov. Doma in v tujini je objavil nekaj sto filoloških razprav in študij, prevodom klasičnih del je pisal uvodne besede in opombe. Iz grščine je za standardno in kasneje jeruzalemsko izdajo prevedel Apostolska dela in tri knjige Stare zaveze (Esterino, Juditino in Tobijevo). Generacije študentov je na ljubljanski Filozofski fakulteti (in kot gostujoči profesor na tujih univerzah) navduševal za grščino in latinščino ter svet, ki ga razkrivata. Klasiki je posvetil življenje.
Prešernova nagrada nekaj mesecev pred smrtjo
Za svoje delo je februarja letos prejel veliko Prešernovo nagrado. V utemeljitvi so zapisali, da kot "prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine".
Odmevne misli Kajetana Gantarja:
Snovalec klasike
Prispevek Kajetana Gantarja k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije je neprecenljiv. Njegov prožni duh je Slovencem ustvaril klasično tradicijo, ki bo, kot vsaka prava klasika, dolgo ohranila živost.
Ženi Roži, s katero sta bila poročena več kot 60 let, trem otrokom Celini, Damjanu in Marjani ter vnukom izrekamo iskreno sožalje. Bog mu podari večni mir in pokoj in večna luč naj mu sveti.
Članek je bil najprej objavljen na druzina.si.
