Ura je pol devetih zvečer in kuhinja je čista. Otroci so tiho že najmanj petnajst minut, zato je precej verjetno, da so zaspali. Z možem sva v dnevni sobi in v roke vzameva vsak svojo knjigo iz knjižnice, ki ju trenutno bereva. Ob večerih poskušava preživeti eno uro – samo midva – bodisi ob gledanju televizije ali s knjigo v roki.
Običajno se začne dobro, toda po desetih minutah najino početje navadno prekinem s predlogom: "Kaj če bi se raje pogovarjala?" Moj mož velikodušno odloži knjigo ali prekine oddajo in reče: "Seveda, o čem se želiš pogovarjati?" In jaz odvrnem: "Ne vem, kar tako se pogovarjajva." Ta predlog ga spravlja ob pamet.
Z vašo pomočjo bomo še boljši
Sprašuje se, zakaj bi se želela pogovarjati, če nimam ničesar konkretnega, o čemer bi se lahko pogovarjala! Sam meni, da ohranjava najino povezanost, če sva v istem prostoru in počneva isto stvar. To izpolnjuje njegovo potrebo po občutku, da mi je blizu. Jaz pa se ne počutim pretirano povezana z njim in ne občutim takšne bližine, če zgolj gledava isti film in se ne pogovarjava.
Kar nekaj časa je trajalo, toda zdaj nama končno bolje uspeva najti primerne načine, kako ohranjati čustveno bližino ob vseh vzponih in padcih v najinem zakonu. Poleg tega sva ugotovila: prvi korak je, da si priznava, kako različno občutiva, kdaj sva povezana drug z drugim.
1. Prepoznajta in izrazita različne stvari, ob katerih se počutita blizu drug drugemu.
Adam Lane Smith, zakonski terapevt in avtor, poudarja, da si moški in ženske želijo različne stvari, ki jim pomagajo ohranjati čustveno bližino, in daje praktične nasvete, kako pristopiti k zakoncu, da se bo počutil resnično ljubljenega.
Smith pojasnjuje, da moški doživljajo večjo čustveno bližino med reševanjem težav. Zato predlaga, da bi moškemu pomagala dejavnost, kot je zlaganje sestavljanke ali skupno delo v gospodinjstvu, da bi se počutil bližje svoji ženi.
Po drugi strani pa ženske doživljajo večjo čustveno bližino, ko lahko pomagajo nekomu, ki ga imajo rade, pri reševanju težav. Tako lahko recimo mož z ženo podeli težave, ki jih ima, in jo prosi za povratno informacijo, kar bo pomagalo njej, da se bo počutila bližje svojemu zakoncu.
To velja tudi za moj zakon. Svojemu možu se počutim blizu, ko se pogovarjava o vsakdanjih težavah in o tem, kako jih premagati. Toda moram biti pripravljena in mu povedati, da je to tisto, o čemer se želim pogovarjati. Po drugi strani pa se on počuti blizu meni, ko igrava družabno igro ali ko skupaj načrtujeva kakšen projekt v prihodnosti.
2. Bodita vljudna in spoštljiva.
Nekega dne sem (boleče) opazila, kako nesramni so postali moji običajni stiki z možem. Večino časa sem bila do njega godrnjava in neprijazna! Ni treba posebej poudarjati, da si v tistih dneh nisva bila posebej blizu.
Dr. Ray Guarendi, zakonski terapevt in avtor, piše o tem, kako se do zakonca včasih vedemo kot do tujca ali celo nasprotnika. Jemljemo ga za samoumevnega in pozabimo na vsakdanjo vljudnost.
Namesto tega pa ne smemo pozabiti na osnovno oliko, kamor recimo sodita besedi prosim in hvala. Koristno je opazovati, kakšen ton glasu zakonca redno uporabljata pri medsebojnem sporazumevanju. Svojega zakonca pozdravite z veseljem in mu ne pripisujte zlonamernosti – ne domnevajte, da vas s svojimi dejanji ali načinom delovanja želi namerno prizadeti.
3. Ne pozabita jezikov ljubezni!
Moj mož je zelo hvaležen, kadar ga po nakupovanju presenetim z nenadejanim prigrizkom ali ko mu prinesem kakšno malenkost, ko grem po opravkih. Sama pa se počutim zelo ljubljeno, ko me pohvali za nekaj, kar se je zgodilo čez dan – pa naj gre za to, kako sem obvladala določene razmere ali kako okusno večerjo sem pripravila. In ko se spomniva teh drobnih stvari drug za drugega, se počutiva bolj povezana, ne glede na to, kako čudovito ali kako težavno se odvija najino siceršnje življenje.
Lepota vzpostavljanja čustvene zaupnosti je v tem, da za to ni potrebno, da dva človeka čez noč spremenita svoje medsebojne odnose. Sprememba se bo zgodila počasi in postopoma, za začetek pa se mora vsak posameznik zavezati, da bo spremenil svoje ravnanje.
Če ste do svojega zakonca vljudni in spoštljivi in mu začnete izkazovati ljubezen na način, ki mu ustreza, s tem gotovo postavite temelje za močno čustveno povezanost. Ko pa se boste še naučili, kako prepoznati in prositi za tisto, kar potrebujete za občutek bližine, boste imeli partnerja, ki se bo počutil ljubljenega, in v običajnem odnosu vam bo to ljubezen znal tudi vračati.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.