Ste vedeli, da kapučino, ta nebeška mešanica espressa in zavretega mleka, svojega imena ne dolguje penasti "kapici", temveč bratom kapucinom, članom frančiškanskega reda?
Toda to vam v resnici ne bo pomagalo, da bi znali razlikovati med dominikancem in jezuitom, ali da bi vedeli, zakaj bosonogi karmeličani niso zgolj karmeličani, in kako se bratje kapucini razlikujejo od drugih frančiškanov, čeprav vsi prav pobožno naročajo kavo.
Za podrobne odgovore na ta vprašanja bi morali podrobno preučiti 2.000-letno zgodovino Katoliške cerkve ter njenih različnih redov, kongregacij in inštitutov. Obstajajo pa tudi krajši in zabavnejši načini za reševanje teh zadreg. Tako smo recimo (bolj ali manj zadovoljivo) pojasnili verske redove, ko smo jih primerjali s kravami.
Na spletni strani Tea With Tolkien (Čaj s Tolkienom, op. prev.) so pred kratkim objavili kratek seznam, v katerem so liki iz Gospodarja prstanov predstavljeni kot kavarniška naročila.
Zdaj pa smo na vrsti mi, da po njihovem vzoru pojasnimo posebne karizme različnih katoliških redov, inštitutov in kongregacij. Seveda so razlage precej poenostavljene, gotovo pa se boste ob njih od srca nasmejali.
Predstavljajte si torej, da se v kavarni zbere skupina redovnikov in redovnic. Njihovo naročilo bi izgledalo takole:
Prvi v vrsti je frančiškan. Naroči kapučino (itak!) brez sladkorja. Ko ga pokusi, se zahvali Gospodu za sestro kravo, ki nas velikodušno oskrbuje z mlekom. Hvaljen, moj Gospod!
Sledi dominikanec. Kot gre pričakovati od črnokapca, naroči espresso: skrajno nezapleten in povsem preprost: "Božansko preprost," pojasni redovnik.
Tretji v vrsti je karmeličan. Naroči hladen napitek brez pene. Naslednji je bosonogi karmeličan, ki naroči enako, vendar želi še hladnejši napitek s še manj pene.
Salezijanec pristopi k natakarju: "To pa ni pravi način kuhanja kave, sinko. Naj ti pokažem, kako se to počne," in mu nameni učno uro.
Jezuit naroči največji frappuccino v kavarni, z vsemi dodatki, v večjo Božjo slavo. Drugi jezuit ga razočarano gleda, medtem ko srka svoj grenki mate čaj.
Benediktinec vstopi v kavarno z vrečko zrnc, ki jih je spražil sam, iz kavovca, ki ga je sam vzgojil. S seboj prinese svoj mlinček za kavo in si sam pripravi napitek. Na koncu ustanovi svojo kavarno.
Trapist skrbno dela zapiske in pozneje naredi temno pivo z okusom kave.
Kartuzijan, ki ga še nihče ni videl, stopi do natakarja in ga prosi za vodo iz pipe. Nato tiho odide.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
