Kako vzgajam svoje otroke, da “niso od tega sveta”

Če verjamemo v Boga, se moramo zavedati, da ta svet ni naš cilj. Kako lahko pomagamo otrokom, da bodo odkrili to resnico? Oglejte si nekaj namernih in praktičnih načinov, s pomočjo katerih želim svojim otrokom priti do spoznanja, da ta svet ni vse.

Na steni blizu jedilne mize imamo križ in vsako jutro, ko gremo mimo njega na poti k zajtrku, na glas zmolim kratko, spontano molitev: "Dobro jutro, Jezus". Zahvalim se mu za nov dan, za nočni spanec. Molimo tudi pred obroki, vendar si želim, da bi moji fantje znali dan začeti v hvaležnosti in pogovoru s tistim, ki jih ljubi bolj, kot bi jih lahko jaz kdajkoli. In še: več se brez zadrege pogovarjamo z Jezusom, lažje se brez zadrege pogovarjamo o Njem.

Jeseni in spomladi se ob nedeljah običajno odpravimo na tedenski pohod. Pohodi nam nudijo kakovostno preživljanje časa z družino, da ne govorim o prednostih rednega gibanja, poleg tega pa poskušamo ta čas izkoristiti tudi za to, da zavestno uživamo lepoto sveta okoli sebe.

Svojim fantom želim privzgojiti duha občudovanja in čudenja, ki jim bo ostal do konca življenja. Če lahko občudujemo ptiča, ki se oglaša z drevesa, ali rastline, ki se nežno zibljejo v vetru, potem zlahka postane naša druga narava, da živimo v strahospoštovanju in hvaležnosti do Boga, stvarnika nebes in zemlje.

V avtu radi poslušamo zvočne knjige in zgoščenke. Med našimi najljubšimi so Zgodbe o slavi – zanimive zvočne drame o življenju ljudi, ki so ljubili Boga in mu sledili v določenem življenjskem obdobju. Svojim otrokom želim predstaviti dobre vzornike – le kdo bi bil lahko boljši od svetnikov?

Kadarkoli ob cesti naletimo na človeka, ki za karkoli prosi, mu poskušamo nekaj dati – bodisi denar, vrečko prigrizkov ali stekleničko vode in podobico z molitvijo. Vedno ga tudi vprašamo po imenu in ko se odpeljemo, zanj molimo in ga vključimo v svoje molitve pred spanjem.

Na ta način lahko otipljivo sledimo Jezusovim navodilom, naj nahranimo lačne. Poleg tega se lahko spomnimo, da ta oseba ni zgolj lačna, temveč je tudi ustvarjena po Božji podobi in je najbolj od vsega lačna Jezusove ljubezni.

Obiskovanje pokopališč je preprost način, da se spomnimo, kako bomo nekoč vsi umrli. Smrt je sicer stresen dogodek, vendar pomeni vstop v večno življenje. Sprehodimo se po pokopališčih v bližini našega doma in prebiramo imena na grobovih. Nato na poti domov izrečemo molitev za vse ljudi, mimo katerih smo šli in o katerih smo brali.

Zlahka se zgodi, da materialne stvari odvračajo našo pozornost (pozdravljeni, telefon, prenosni računalnik, oblačila, knjige in moja najljubša odeja ... vas mislim). In ko razmišljamo le o svojih stvareh, je veliko težje premišljevati o tem, kaj je resnično pomembno.

Zato se trudimo, da redno pregledujemo knjige, igrače in oblačila ter sebe in otroke vprašamo: "Ali to zares potrebujemo?" ali pa "Bi komu drugemu ta stvar morda bolj koristila?"

Sveta družina, prosi za nas!

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.