Kolpa, najtoplejša slovenska reka, nudi poleti veliko možnosti za sprostitev. Privoščimo si lahko plavanje ali vožnjo s čolnom, prijeten pa je tudi kolesarski potep ob njej. Med najbolj slikovitimi je odsek med Osilnico in Petrino, ki je zanimiv tudi zato, ker se lahko v eno smer peljemo po slovenski strani in v drugo po hrvaški.
Kolpa izvira v Gorskem kotarju na Hrvaškem. Po dobrih štirih kilometrih se pri Osilnici združi s Čabranko, teče po slovensko-hrvaški meji do skrajnega severovzhoda Bele krajine, nato pa zavijuga skozi Karlovec do Siska, kjer se izliva v Savo. Dolga je 294 kilometrov.
Osilnica, ki je imela v začetku letošnjega leta 63 prebivalcev, je središče 36 kvadratnih kilometrov velike istoimenske občine. V njej živi približno 350 ljudi, kar je bilo leta 2020 najmanj med slovenskimi občinami. V Osilnici se je leta 1931 rodil kipar Stane Jarm.
Od župnijske cerkve sv. Petra in Pavla krenemo ob reki navzdol. Po nekaj ovinkih prispemo v vas z 20 prebivalci, kjer stoji tik ob cesti cerkev sv. Egidija. Nad njo se dviga 876 metrov visoka Loška stena, ki jo še lepše vidimo iz naslednje vasi Ložec (20 prebivalcev). Skozi Grintovec pri Osilnici (12 prebivalcev) in Bosljivo Loko (28 prebivalcev) prispemo do vasi Mirtoviči (osem prebivalcev), kjer naredi Kolpa precejšen ovinek, zato je pred hišami travnata ravnica.
Cesta se požene navkreber v najbolj strm in najdaljši klanec na naši poti. Na njegovem vrhu stoji velik lesen kip Petra Klepca. Tu je meja med občinama Osilnica in Kostel, ki meri 56 kvadratnih kilometrov in ima približno 670 prebivalcev. Med drevjem na desni se skriva cerkev Sv. Ana, do katere pridemo peš v treh minutah. Od nje je lep razgled na dolino Kolpe in vzpetine nad njo. Cesta se spusti strmo navzdol. Na tabli lahko preberemo vrsto zanimivosti o vasi Srobotnik ob Kolpi (sedem prebivalcev) in okoliški pokrajini. Nekoč je bilo na območju Kostela dvajset mlinov in veliko jezov. K propadu slednjih so prispevali tudi dinamitarji, ki so v Kolpi lovili ribe z dinamitom.
Dolina, ki jo obdajajo gozdnata pobočja, je zdaj ozka, vendar se čez približno tri kilometre znova malce razširi. Pred nami je vas Kuželj z mogočno, 874 metrov visoko Kuželjsko steno. Danes je v vasi 46 prebivalcev, leta 1931 pa jih je bilo 142. Iz Kužlja nadaljujemo vožnjo skozi Grivac (23 prebivalcev) do Petrine (devet prebivalcev), kjer pri mejnem prehodu zapeljemo čez most v Brod na Kolpi (158 prebivalcev) na hrvaški strani reke.
Takoj za mostom zavijemo desno ob reki navzgor. Cesta je v povprečju širša kot pri nas, vasi Gusti Laz, Guče Selo, Grbajel, Kuželj in Gašparci pa so se v preteklih desetletjih ravno tako izpraznile kot naše vasi. Skozi kratek predor za vasjo Turke prispemo do vasi Hrvatsko. Ta cestni odsek so zgradili šele pred nekaj leti in takrat so hrvaški mediji to pospremili s komentarjem, da je Hrvatsko končno na Hrvaškem.
Pred nami je še zadnji košček poti. Cesta preskoči Kolpo in se potegne v vas Zamost, kjer zavijemo čez Čabranko nazaj v Slovenijo. Čez dober kilometer smo znova v Osilnici, ki je še vedno enako spokojna in tiha kot sredi dneva.
V Župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla v Osilnici je maša vsako nedeljo ob 8.30.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 71, številka 30.
