Zaradi nedavnega hromečega vročinskega vala v Evropi je življenje izgubilo več kot 1.500 ljudi. Vročina je povzročila tudi nekaj grozljivih požarov, ki so uničili na tisoče hektarjev zemlje. Kljub temu pa je zabeleženih nekaj neverjetnih zgodb o cerkvenih objektih, ki so se za las izognili smrtonosnim ognjenim zubljem.
Ko so temperature v Franciji pred tedni dosegle tudi 40 stopinj Celzija, so bila nekatera območja močno izpostavljena požarom v naravi. Med drugim je ogenj zajel 1.500 hektarjev površin v okolici opatije Saint-Michel de Frigolet.
V opatiji iz 12. stoletja, ki stoji na južni obali Francije, domuje red kanonikov iz Prémontréja ali premonstratencev, v njej pa so dobrodošli tako romarji kot tudi neverni obiskovalci, ki si želijo trenutek oddiha. Menihi so morali pred tedni zapustiti svoj dom, saj se je požar hitro približeval njihovim zidovom.
Na srečo so si gasilci neutrudno prizadevali, da bi rešili zgodovinski kraj z bogato zgodovino in arhitekturo.
Tiskovni predstavnik francoskih gasilcev je tri dni po požaru objavil nekaj letalskih posnetkov, ki ne prikazujejo le neizmernih razsežnosti požara, temveč tudi dejstvo, kako malo je manjkalo, da bi bila opatija povsem uničena:
Kot je razvidno, je opatija posvečena svetemu Mihaelu, nadangelu. Mogočni priprošnjik pa je bil naslednji dan na voljo tudi na zahodni obali Francije, kjer je bil ogrožen še en njemu posvečen cerkveni objekt.
Kapela na vrhu vzpetine Mont Saint-Michel de Brasparts je bila prav tako nevarno blizu ognjenim zubljem in bi jo zajeli plameni, če ne bi na pomoč priskočil ugoden veter … ali pa priprošnja njenega nebeškega zavetnika. Celotno dogajanje so pri francoskem časniku Ouest France opisali kot "malodane čudežno".
Kot je razvidno s spodnje fotografije, je požar v celoti uničil 1.700 hektarjev okolice kapele iz 18. stoletja, zahvaljujoč 260 gasilcem, ki so bili navzoči ob samem vrhuncu požara, pa je bil ogenj pogašen le nekaj metrov od stavbe.
Čeprav so gasilci opravili neverjetno delo, da so zavarovali in ohranili te zgodovinske zgradbe (podobno kot stolnico Naše Gospe v Parizu), jim je morda vendarle malce pomagal eden najmočnejših nadangelov, ki je med drugim tudi varuh Katoliške cerkve.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.