Kako najti Boga? Sveti Janez od Križa svetuje te 3 korake

Ali želite najti Boga? Če ga želite najti po varni in preprosti poti, je težko najti boljšo pot od tiste, ki jo je zastavil sveti Janez od Križa. Eden največjih mistikov 16. stoletja v svojih spisih predstavlja pot, ki vodi do združitve z Gospodom. Poglejmo, kaj pravi.

Izhodišče srečanja z Bogom je po svetem Janezu od Križa "spoznanje" velikega nesporazuma, da krščanstvo ni skupek doktrin, obredov ali pa preprostih moralnih pravil.

Krščanstvo je predvsem srečanje z Bogom, ki nas je ustvaril iz ljubezni, ki nas je odrešil iz ljubezni in nas nenehno obdaja s svojo ljubeznijo.

"Spoznanje" ne pomeni popolnega razumevanja skrivnosti Božje ljubezni, kar je nemogoče, kot tudi ni mogoče imeti jasne predstave o tem, kaj storiti, da bi ji služili. Namesto tega predstavlja izhodišče procesa srečanja z Gospodom, ki traja vse življenje.

Ko duša spozna Božjo ljubezen, občuti potrebo, da se očisti in iz sebe odstrani vse, kar jo ločuje od Gospoda.

V svojem delu, v Duhovni pesmi, mistik pravi, da je cilj očiščenja duše ljubiti Boga z isto ljubeznijo, s katero je ljubljena.

Vzpon na goro Karmel, še eno od temeljnih del svetega Janeza od Križa, predstavlja duhovno potovanje, ki ga mora prepotovati duša, da se očisti in povzpne na goro popolnosti, ki jo simbolizira gora Karmel.

"Stanje popolnosti", kot sam poudarja v uvodu, je "združitev duše z Bogom".

Oddaljitev od stvari ne pomeni, da se jim odpovemo, ampak da vanje ne vložimo svojih duš, da jih uporabljamo svobodno in zmerno kot sredstva, nikoli pa kot cilj.

Ker, kot pravi, "ljubezen naredi podobnost med tistim, ki ljubi, in ljubljenim predmetom". Če so končni cilj naše ljubezni stvari, se popredmetimo.

"Odstop od samega sebe in vseh stvari" je prva stopnja duhovnega življenja na poti združitve. Moč, da opustiš navezanosti na stvari in druge slabosti, najdeš le, če najdeš nekaj veliko lepšega, torej Božjo ljubezen.

Sveti Janez v svojem delu Plamen žive ljubezni podrobno opisuje proces preoblikovanja zedinjenosti v Bogu. Kot podobo uporabi plamen: bolj ko gori, bolj žre les in bolj žari njegov plamen. Tako se godi tudi kristjanu po zaslugi delovanja Svetega Duha: ta mu očisti dušo, jo razsvetli in ogreje, kot plamen.

V svojem delu Temna noč poleg tega mistik opisuje "pasivni" vidik progresivne preobrazbe in očiščenja samega sebe. Navsezadnje gre za proces, v katerem protagonist ni duša, ampak Bog.

Človekov trud sam po sebi ni sposoben osvoboditve od človekovih nagnjenj in razvad: lahko le ustavi nekatera dejanja, ne more pa jih izruvati.

Zato je ključ, ki pojasnjuje vse, Božje delovanje, ki temeljito očisti duha in ga pripravi do globoke zedinjenosti z njegovo ljubeznijo.

Šele z njim bo duša lahko odkrila, da so se Kristusovo učlovečenje, njegova smrt in vstajenje zgodili zanjo, in tudi če na Zemlji ne bi bilo nikogar drugega, bi Kristus enako umrl in vstal zanjo, zavoljo ljubezni. Bog se je popolnoma predal duši, brez kakršnihkoli njenih zaslug.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.