Marijino svetišče na osrednjem Štajerskem, ki ga vsako leto obišče milijon romarjev

Osrednje Marijino romarsko svetišče v Avstriji je znano pod imenom Mariazell, mnogi pa ga poznajo pod imenom Marijino Celje. Gre za Marijino romarsko svetišče v Avstriji, s katerim so bili naši predniki tesno povezani.

Prve navedbe kraja naj bi segale v leto 1157, napis nad glavnim portalom cerkve pa omenja, da so romarsko kapelo začeli graditi okoli leta 1200. Vsekakor gre za kraj z dolgo zgodovino. Leta 1025 je namreč cesar Konrad II. svoji svakinji Beatrix kot darilo podaril določena ozemlja, med katerimi so bili tudi kraji, kjer danes stoji svetišče Marijino Celje. Po izročilu se kot datum uradne ustanovitve kraja omenja 21. december 1157, za kar pa manjka zgodovinskih dokazov.

Leta 1157 je v mesto prišel menih Magnus, ki je s seboj prinesel kip Device Marije iz lipovega lesa. Tako je nastala prva kapela, okoli katere se je pozneje razvijalo mesto. Ime Mariazell tako izhaja iz nemške besedne zveze Maria in der Zelle, tj. Marija v (meniški) celici. Pozneje je med letoma 1340 in 1380 nastala gotska cerkev, ki pa so jo leta 1420 požgali Turki.

S svetiščem je tesno povezana tudi zgodovina habsburške dinastije, ki je stoletja vladala našim prednikom. Katoliški vladarji so Mariji posvetili vso deželo in ljudstvo ter se k Mariji zatekali v stiskah in težavah. Iz tega je nastalo osrednje romarsko svetišče monarhije, kar bi lahko bil eden od razlogov, zakaj so naši predniki tako radi romali v ta sveti kraj.

V Marijinem Celju kot narodnem svetišču tudi častijo Marijo pod nazivom Magna Mater Austriae, tj. Velika Mati Avstrije, ki ji je dežela tudi posvečena. Poleg tega še danes Marijo preoblečejo skladno z liturgičnimi barvami dneva. Prav tako pa je še danes to kraj mnogih milosti in cilj mnogih romarjev k Mariji, na kar spominja tudi t. i. Kapela milosti.

Marijino Celje je bil večji del svoje zgodovine kraj, ki je bil tarča nasprotujočih si vojsk ali drugih nesreč. Leta 1532 so se znova vrnili Turki, ki so požgali večji del mesta. Ko je leta 1679 cesar Leopold I. obiskal svetišče, je eden od njegovih slug v mesto prinesel kugo, ki je terjala 156 življenj prebivalcev. Leta 1683 so iz strahu pred vnovično turško invazijo milostni kip odnesli iz svetišča, a so ga še istega leta vrnili nazaj. V letih 1805–1809 je mesto spet gorelo zaradi t. i. koalicijskih vojn. Leta 1827 pa je mesto in tudi večji del cerkve prizadel velik požar.

Toda zgodbe mesta ne smemo zreti le skozi prizmo hudega, ki je prizadelo mesto. Z Marijinim Celjem je povezan tudi eden največjih skladateljev svojega časa, Joseph Haydn. Skladatelja so romarji preko vojaškega urada prosili, da je skomponiral t. i. Mariazell Mass, ki poslušalca s svojimi čudovitimi melodijami prestavi v mogočno Marijino svetišče.

Leta 1983 je svetišče obiskal tudi papež sv. Janez Pavel II., leta 1990 pa je k Mariji poromalo približno 25 tisoč romarjev iz t. i. vzhodnega bloka v zahvalo za osvoboditev izpod komunistične diktature. Leta 2004 je v mestu potekal Central European Catholic Day (dan katoličanov osrednje Evrope), ki se ga je udeležilo več kot 100 tisoč romarjev. Le tri leta pozneje pa je osrednje Marijino svetišče v Avstriji obiskal tudi papež Benedikt XVI.