Leta 1000 (ali v začetku leta 1001) je bil sveti Štefan okronan kot prvi ogrski kralj. To je bil začetek dolge vrste vladarjev, ki se je sklenila z bl. Karlom Ogrskim leta 1918.
Sv. Štefan ni slovel le po osebni svetosti: svetniške lastnosti so pripisovali tudi njegovi ženi, bl. Gizeli, in sinu, sv. Emeriku.
Sv. papež Janez Pavel II. je o teh svetniških temeljih spregovoril v sporočilu madžarskemu ljudstvu leta 2000.
Gizela je bila za blaženo razglašena leta 1975. Slovela je po svojih prizadevanjih, da bi krščansko vero razširila po vsem kraljestvu, po moževi smrti pa je preostanek svojega življenja preživela v benediktinskem samostanu.
Sv. Emerik je umrl mlad, v starosti 24 let, vendar je sledil očetovemu zgledu in si je vse življenje prizadeval za svetost. Po smrti so njegovi priprošnji pripisovali številne čudeže.
V nadaljevanju svojega razmišljanja o madžarskem narodu je sv. papež Janez Pavel II. poudaril, da je sv. Štefan s svojimi dejanji postavil trdne temelje krščanske vere, ki so se ohranili skozi stoletja.
Kot je omenil sv. papež Janez Pavel II., so iz tega temelja zrasli številni drugi svetniki, kar potrjuje resnico, da ima lahko ena družina, povezana z Bogom, trajen vpliv na ves svet.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
