Oseba, ki je kljub vsemu stala ob strani princesi Diani

Princesa Diana nikoli ni bila katoličanka, čeprav je bila po poročanju britanskega dnevnika Daily Mail pokopana z rožnim vencem v rokah.

Dianin butler Paul Burrell je, ko je bil obveščen o nesreči, z njene nočne omarice vzel rožni venec, ki ga je princesi dala Mati Terezija iz Kalkute in ga je hranila nad Marijino podobo v svoji sobi.

Daily Mail je prav tako poročal o katoliškem duhovniku, ki je deset ur molil ob Dianinem truplu. Pater Yves-Marie Clochard-Bossuet, kaplan bolnišnice Pitié-Salpêtrière v Parizu, je bil v noči s 30. na 31. avgust poklican k Diani, ker v bližini ni bilo mogoče najti anglikanskega kaplana.

Teden pozneje je isti kaplan na željo njene matere v bolnišnici, kjer je Diana umrla, obhajal mašo zadušnico. Dianina mati Frances Shand Kydd je bila namreč katoličanka, ki se je spreobrnila tri leta pred tragično nesrečo.

Dianina mati je pripadala starodavni aristokratski družini. Hčer barona de Fermoya so pri 18 letih poročili z Johnom Spencerjem, prav tako potomcem aristokratov.

Pritisk na Frances, naj rodi sina (imela je tri hčere in sina, ki je živel nekaj dni, preden se je nazadnje le rodil mali Charles), naj bi po besedah njenih sorodnikov uničil njun zakon. Bila je nezvesta svojemu možu in vpletena v škandalozno ločitev, v kateri je proti njej pričala celo njena mati. Frances je tedaj tudi izgubila skrbništvo nad otroki.

Poročila se je s svojim ljubimcem Petrom Shandom Kyddom, bogatim avstralskim dedičem, in se umaknila iz javnega življenja. Skupaj sta kupila hišico na otoku Seil na Škotskem, kjer je odprla trgovino s spominki. Frances se je kot vaščanka vključila v otoško življenje, bila je zadovoljna s svojim skromnim življenjem.

Vse to pa je izginilo s poroko, nesrečnim zakonom in poznejšo ločitvijo njene hčerke Diane. Frances je še drugič razpadel zakon. Tokrat je bil mož Peter tisti, ki jo je leta 1988 zapustil zaradi mlajše ženske.

Leta 1994 je Frances postala katoličanka in se do konca življenja popolnoma posvetila dobrodelnosti. Znano je, da je redno romala v Lurd, kjer je pomagala bolnikom.

Ko je Frances izvedela za hčerino smrt, z njo več mesecev pred tem ni imela stika. Diana svoji materi ni odpustila nekaj neposrečenih komentarjev za revijo Hello!. Francesini sorodniki trdijo, da jo je obžalovanje, da se s hčerjo ni mogla pravočasno pobotati, spremljalo vse do smrti.

Denar, ki ga je Frances prejela od revije Hello! za intervju, je namenila gradnji hiše duhovnih vaj na škotskem otoku Iona. Kljub jezi ji je Diana zaupala svojo zapuščino in izobraževanje njenih otrok.

Frances se je po hčerini smrti še bolj zavila v anonimnost na svojem škotskem otoku.

Umrla je 3. junija 2004. Od kraljeve družine sta se njenega katoliškega pogreba v katedrali v škotskem mestu Oban udeležila samo njena dva vnuka, Harry in William. Tisti, ki so jo spremljali v zadnjih letih, predvsem tamkajšnja katoliška skupnost, govorijo o njeni verski predanosti in globoki duhovnosti. In tudi o ljubezni do hčerke Diane.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.