Svetišče, kjer se je Marija prvič prikazala španskemu ljudstvu

Da je apostol Jakob starejši povezan s Španijo, je zelo znano, saj je Santiago de Compostela znan romarski kraj, ki hrani relikvije svetega Jakoba. Vendar po španskem izročilu to ni edini kraj, s katerim je povezan apostol. Po izročilu je že pred tem oznanjal po Španiji, s čimer je tesno povezano Marijino svetišče v Zaragozi.

Začetki prepoznavnosti romarskega kraja so po izročilu tesno povezani s svetim apostolom Jakobom starejšim. Ta naj bi kmalu po Gospodovem vstajenju in vnebohodu oznanjal evangelij v Španiji, a naj bi zaradi neuspehov omagoval. Po izročilu se mu je 2. januarja leta 40 med globoko molitvijo ob reki Ebro prikazala Devica Marija in mu izročila steber iz jaspisa ter mu naročila, naj postavi svetišče njej v čast. Po izročilu naj bi tako apostol zgradil prvo majhno kapelo, ki naj bi bila sploh prva cerkev, posvečena Mariji.

Apostol naj bi se nato vrnil v Španijo, kjer je bil leta 44 usmrčen, kot poročajo Apostolska dela, njegovi prijatelji pa naj bi njegovo telo prepeljali v Španijo, kjer je na njegovem grobu nastala bazilika Santiago de Compostela.

Prvotna kapela je bila pozneje uničena in nastajala so vedno nova svetišča, vendar naj bi prvotni steber, ki ga je apostolu izročila Devica Marija, ostal nedotaknjen, za kar naj bi poskrbeli prebivalci Zaragoze.

Cerkev je bila pozneje prezidana v romanskem, gotskem in baročnem slogu, dokler ni leta 1725 arhitekt Ventura Rodriguez cerkvi dal današnje podobe: 130 metrov dolga cerkev in 67 metrov široka, z enajstimi kupolami in štirimi stolpi, ki se dvigajo nad svetišče.

Najbolj obiskan del svetišča je vzhodni del, kjer se nahaja Sveta kapela, v kateri je shranjen steber, ki ga je apostolu Jakobu izročila Devica Marija. Okoli kapele pa je mogoče najti čudovite freske, ki prikazujejo Devico Marijo kot Kraljico apostolov, in fresko Češčenje Božjega imena, ki prikazuje Marijo in nebške zbore, ki častijo Boga, ki je simbolno upodobljen v trikotniku (sveta Trojica), v središču pa je monogram JHVH, ki ga Sveto pismo podaja kot Božje ime.

Med špansko državljansko vojno (1936–39) so svetišče zadele tri bombe, vendar nobena od njih ni eksplodirala, kar bi močno poškodovalo svetišče, če ne celo uničilo. Dve deaktivirani bombi je še danes mogoče videti v svetišču.

Lesen kip, visok približno 40 centimetrov, stoji na stebru iz jaspisa. V prikazovanju Device Marije sestri Mariji Agreda, o čemer je mogoče najti zapis v delu Skrivnostno Božje mesto, je Devica Marija sestri povedala, da je bila na oblaku prenesena v Zaragozo. Med potovanjem naj bi angeli naredili steber iz jaspisa in miniaturno podobo Device, ki je nato oboje izročila apostolu Jakobu, z naročilom, naj postavi cerkev.

Praznik Device Marije na stebru v Zaragozi praznujejo 12. oktobra, kot praznik prvega prikazovanja Device Marije španskemu ljudstvu. Praznovanje se sklene s praznovanjem prihoda Krištofa Kolumba v Novi svet. Vsak narod hispanskega izvora je podaril del Marijine obleke, s katerimi so nato odeli Marijin kip. Sveti papež Janez Pavel II. je med obema obiskoma v baziliki Marijo na stebru označil kot mater španskega ljudstva.