Kot v filmu: Sodeloval je pri uboju vsaj 300 ljudi, nato pa postal navdušen Božji častilec

Berete resnično zgodbo o nekdanjem mehiškem morilcu. Vse od otroških let je v srcu gojil sovraštvo, ki je postalo njegovo orožje za ubijanje. Zaradi svoje varnosti želi ostati anonimen, iz opisa dogodkov pa boste razumeli, zakaj. Da bi zgodbo lažje predstavili, smo ga v uredništvu poimenovali David.

Njegovo otroštvo je bilo težko in zaznamovano z udarci. Kot pravi, je bil kljub temu v njegovem življenju tudi Bog. Njegova mama je zanosila pri 15 letih. Oče v njegovem življenju nikoli ni bil zares prisoten, varal je mamo in Davida ni priznaval za svojega sina.

Kot otrok je bil večkrat bolan in mama ni več zmogla skrbeti zanj. Ob bolni babici in dedku alkoholiku je našel nov dom pri teti, ki je imela tri hčere in ji je finančno dobro šlo.

Mama se je zapletala v razmerja z več moškimi. Eden od njih je zanjo lepo skrbel in jo nagovoril, da Davida vzame nazaj. Po petih letih je njuno razmerje razpadlo, saj je bil poročen. Kmalu je spoznala drugega moškega, bil je alkoholik, odvisnik od drog in nasilnež, trpeli so zaradi revščine. David je moral delati zanj, deležen je bil udarcev in poniževanja, v njem pa so začele rasti bolečina, zamera in jeza.

Prav tako so ga ustrahovali v šoli in postal je zelo agresiven. "Nekega dne mi je dedek rekel: 'Če te kdo udari, mu vrni.' To mi je dalo krila in postal sem najbolj agresiven na šoli." Ob nekem dogodku je skoraj zadušil otroka in tako postal učenec, ki so se ga vsi bali.

Ko je imel 11 let, mu je nekoč znanec pritekel povedat, da doma očim pretepa njegovega brata in ga nihče ne more ustaviti. David je zgrabil mačeto, da bi posredoval in ubil očima. "Tam je bila Božja milost, saj je prišel neki človek, ki me je ustavil in rekel, naj grem na policijo."

Policisti so ga že poznali, saj je vsak teden hodil na policijo branit svojo mamo. Poveljnika je na poti domov prosil, naj očima ubijejo, saj so doma utrujeni od številnih udarcev. Očima so pridržali, toda njegovi sorodniki so plačali varščino in vrnil se je domov.  

David tega ni mogel sprejeti. "Mislil sem si: na neki točki se bom maščeval. Pripravil sem nož in mačeto. V moji glavi je odmevalo: ubij ga. Že čez en teden sem dobil priložnost. Domov se je vrnil pijan in zadrogiran. Bila sva sama in videl sem priložnost, da to storim. Poskušal sem, toda Božje usmiljenje je bilo spet tam. Kot da bi me nekdo ustavljal, jokajoč sem zbežal ven."

Očim se je čez nekaj časa zaradi službe preselil v drugo državo, družini je pošiljal denar in stvari so se izboljšale. Kmalu so šli za njim, kjer pa je David pri 12 letih tudi sam poskusil kokain. Dobil je potreben pogum, da se je uprl svojemu očimu.

Znance na ulici je prosil, naj ga naučijo pretepati. Zbližal se je s skupino, ki se je borila za ozemlja, čeprav ga je bilo strah, saj sta življenje izgubila že dva člana. Oddaljil se je od prijateljev in pustil šolo. Našel je službo. Pri 15 letih je poznal različne vrste drog in alkohola.

Očim je dojel, da je David postal močnejši od njega. Ker se mu je zoperstavil, so se stvari malce umirile. Očim je zaradi srčnega infarkta umrl pri 40 letih, mama pa je spet zaživela in odprla svoje podjetje, v katerem se je zaposlil tudi David.

David se je poročil pri komaj 15 letih. Z ženo sta dobila hčerko in sina, z mamo se je udeleževal poslovnih potovanj, finančno mu je šlo zelo dobro.

Nekoč so z družino na poti na dopust doživeli prometno nesrečo. Videti je bilo, da so nepoškodovani, toda teta je pozneje v bolnišnici umrla. Zaradi povzročitve nesreče in smrti iz malomarnosti so ga pridržali. Tudi sam je zaradi notranjih krvavitev tri dni nihal med življenjem in smrtjo. Tetina smrt je prizadela družino, predvsem mama mu nesreče ni mogla odpustiti.

Tolažil se je z mamili in alkoholom. "Nekega dne sem zaslišal glas, ki mi je rekel: 'Ubij se, neuporaben si, nihče te nima rad.'" Poskus samomora mu ni uspel. "Bog mi je dajal drugo priložnost za življenje."

Z mamo sta se sčasoma pobotala in vzela ga je nazaj v službo. Po osmih mesecih je šlo podjetje v stečaj, zato je najel kombi in odprl svoj posel. Nehal je uživati droge, nato pa v nekem trenutku utrujenosti na prigovarjanje znanca spet posegel po njih in jih začel uživati dnevno. Zanje je zapravil tudi do 350 evrov na dan.

"Občutiš adrenalin, evforijo, ne občutiš zaspanosti in lakote, počutiš se pogumnega, nisi več ti, kot da te obvladuje druga identiteta, izgubiš vso občutljivost." Njegov posel je propadel.

Našel je delo taksista in nekaj mesecev pozneje ga je za osebnega šoferja njegove družine najel vodja zloglasnega mamilarskega kartela. Zaradi svoje moči in neizprosnosti je kmalu postal pomemben člen ekipe morilcev.  

Dobil je prvo navodilo, naj od nekega človeka izterja denar. V enem dnevu je umoril 22 ljudi, tudi nedolžne. "Tistim, ki sem jih ubil, sem govoril: 'Poglej me v obraz, se vidimo v peklu.'" Njegov vzdevek je bil Hudič. Bil je šef več kot 100 kriminalcev in imel veliko moč.

Kot pripoveduje, se je pred morilskimi akcijami vedno spomnil na Boga in ga prosil, da ga ne bi zadela nobena krogla. Večkrat se je znašel v življenjski nevarnosti. Svojim ljudem je naročal, naj nikoli ne ubijajo žena in otrok kriminalcev, ničelno toleranco pa je – tudi zaradi lastne izkušnje med odraščanjem – imel do posiljevalcev.

Ob neki priložnosti je znani mehiški duhovnik Miguel Parra, ki je imel sposobnost bilokacije, njegovi mami dejal, da potrebuje šoferja za pot v drugo državo. David je privolil, da ga bo peljal, ob tem pa vnaprej napovedal, da noče slišati ničesar o Bogu. Celo pot sta molčala.

Ko sta ob pol šestih zjutraj prispela na cilj, ju je tam pričakala množica ljudi, ki je čakala na duhovnika. "Prihajali so z njegovimi fotografijami, da bi jih blagoslovil. Zaradi številnih čudežev, ki so se zgodili po njegovi priprošnji, so ga že imeli za svetnika." Na enem od potovanj mu je oče Miguel dejal: "Vem, da si ranjen zaradi tolikšne bolečine, zamer, zaradi vsega, kar si preživel. Želim biti tvoj nadomestni oče."

Čeprav svojega načina življenja ni spremenil, sta z duhovnikom spletla prijateljsko vez. Nekega dne je poslal po Davida in ga odpeljal naravnost do Najsvetejšega. Medtem ko je duhovnika napadal hudi duh, je Davida rotil, naj se spreobrne: "Sin, rad te imam, ne maram pa tega, kar počneš. Preveč škode si že prizadejal drugim in meni. Vidim te kot pričevalca, ki pomaga mnogim mladim in rešuje njihove duše. Želim, da zapustiš to življenje. Služiš satanu, Bog pa je večji. On ti lahko da vse, kar potrebuješ."

Po Davidovem izmikanju je še dodal: "Tvojega spreobrnjenja v tem življenju ne bom več videl, toda klečal bom na kolenih, dokler te ne bom videl spreobrnjenega." 12. marca je duhovnik umrl zaradi nenadnega srčnega infarkta. David se je jezil na Boga: "Daš mi očeta in mi ga vzameš." Dobil je še večjo moč za kriminalna dejanja in se nadaljnje leto in pol vdajal mamilom.

Pozneje ga je mama povabila na novo srečanje v župniji, obiskal jih je neki kolumbijski pater. "Mama je vztrajala in šel sem bolj iz radovednosti kot iz ljubezni, a v tej radovednosti je Bog že imel popoln načrt. […] Stal sem v atriju, mimo je prišel kolumbijski pater in me pogledal. Pravim, da je bil to pogled Boga, ki je gledal svojo izgubljeno ovco."

Na mamino prigovarjanje je David po bogoslužju ostal tudi pri češčenju Najsvetejšega. "V teh trenutkih sem začutil, da mi je srce začelo biti hitreje. Šlo mi je na jok, pa nisem vedel, zakaj." Čeprav je takrat stal v ozadju prostora, ga je pater poklical s prošnjo, naj mu pomaga pri izvedbi molitve nad posamezniki.

"Ko sem videl Jezusa v sveti hostiji tik pred seboj, sem se tresel, nisem ga mogel pogledati, bil sem zelo žalosten." Nazadnje so molili še nad njim. "V tistem trenutku sem začutil izredno silo, kot bi mi trgali kožo; počutil sem se golega. Zlomljen in objokan sem odšel na svoje mesto."

Pater je na koncu spodbudil zbrane, naj postanejo redni častilci Najsvetejšega in David se je brez omahovanja vpisal na seznam. Še več, postal je koordinator vseh častilcev.

V naslednjih dveh tednih je v cerkvi pred Najsvetejšim prebil kar 44 ur. Boga in Marijo je prosil, naj mu pomagata, da se izogne kazni kriminalne združbe, ko bo izvedela za njegovo odpoved v kartelu. "Ko sem šel k šefu, sem imel v rokah rožni venec in ponavljal: 'Marija, naj me ne ubijejo, naj se me ne dotaknejo.'"

V združbi njegove odločitve niso sprejeli. "Veš, da tukaj ni izhoda. Tu je edini izhod z nogami naprej." Predal jim je vse materialno, kar je imel v lasti, in grozili so mu, da bodo ubili njega in njegovo družino, če se bodo kdaj znašli v policijski preiskavi. Že čez teden dni se je to res zgodilo in David je pred Najsvetejšim prosil, naj poskrbi za njegovo družino. Ker je združba vedela, da jih je izdal nekdo drug, so jih pustili pri miru.

David je postal reden častilec Najsvetejšega in bil za eno leto imenovan za koordinatorja češčenj. V tem času je zamenjal župnijo, zadnjih šest let je pomočnik eksorcista.

V svojih kriminalnih letih je David ubil okoli 100 ljudi in ukazal 200 ubojev. Vse je priznal in se pokesal. Pri spovedi je bil tri ure, duhovnik pa mu je ob koncu dejal: "Rešil si se iz samega pekla; če bi danes umrl, ne bi prejel Božjega odpuščanja." Pomoč je večkrat poiskal tudi pri eksorcistu, toda hudič si je medtem še vedno prizadeval za njegovo dušo.

O Božji ljubezni danes večkrat pričuje pod naslovom Jezus me je potegnil iz blata in me prekril s svojo ljubeznijo, tudi zunaj meja svoje domovine, ob tem se je spreobrnil že marsikateri prestopnik. Upa, da mu bodo žrtve njegovih kriminalnih dejanj lahko kdaj odpustile vsa grozodejstva, za kar je prosil tudi Marijo.

Svojo presunljivo zgodbo je delil tudi v zaporu in eden od zapornikov mu je na koncu dejal: "Tukaj sem že tri leta in to je najboljše darilo, ki sem ga prejel: vaše pričevanje in sveta evharistija."

Medtem ko lahko v številnih serijah o kriminalcih večkrat dobimo vtis, kako razburljivo in nedotakljivo je njihovo življenje, David pravi: "Nikakor ga ne priporočam. Takšno življenje ni prav nič prijetno."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.