Dolgoletni duhovnik Jean-Christophe Thibaut iz škofije Metz na severovzhodu Francije dobro pozna ceno spogledovanja z ezoteriko in okultizmom.
Čeprav je bil njegov oče marksist, mati pa maoistka, se je rodil v katoliški porodnišnici, kjer so ga – kot je bila navada – takoj krstili. A odraščal je pod vplivom komunističnih idej, ki Boga zavračajo.
Ko je bil star osem let, je v knjižnici svojih staršev naletel na majhno knjigo z risbo nihala na naslovnici. Pritegnila ga je predvsem trditev, da naj bi takšno nihalo pomagalo pri iskanju skritih predmetov. Že prvi poskus skrivanja in odkrivanja predmetov ga je takoj očaral in odločil se je, da bo še naprej raziskoval področje ezoterike in okultizma.
Kot najstnik je našel prijatelja, s katerim je delil to zanimanje, in skupaj sta se začela preizkušati v hipnozi, s katero sta želela priklicati spomine iz preteklih življenj. "Bilo je malo naivno," pravi v intervjuju za National Catholic Register. "Mislila sva, da delava hipnozo, v resnici pa je bil spiritualizem."
Tiranski duhovi
Leta so minevala in njegov prijatelj se je odpravil na študij medicine. "Počutil sem se osamljenega," se spominja. Duhovi so mu tedaj predlagali, naj stopi v stik z "angelom luči", Luciferjem, s pomočjo številnih črnomagijskih ritualov.
Čeprav si je sam želel študirati književnost, Thibaut pravi, da so duhovi od njega zahtevali, naj se vpiše na psihologijo. Ubogal jih je.
"Ko vstopiš v spiralo spiritualizma, te popolnoma prevzame. Zato pravim mladim: 'Nikar se ne spuščajte v to.' Duhovi bodo postali tiranski, vtikali se bodo v najmanjše podrobnosti vašega obstoja do te mere, da vam bodo na primer prepovedali prečkati belo črto na ulici!" povzema njegove besede Religion en libertad.
Infiltracija med skavte in spreobrnjenje
Med študijem se je pridružil komunistični zvezi. Soba, v kateri so se srečevali, je bila nad katoliškim središčem, v katerem so se dobivali skavti. Porajala se mu je ideja, da bi se infriltriral v skavtsko skupino in od znotraj destabiliziral katoličane.
Postal je vodja skavtske čete in se skupaj skupaj z drugimi skavti poleti 1979 odpravil na taborjenje, kjer se mu je nekega večera, kot sam pravi za National Catholic Register, "sesul ves svet". Ob tabornem ognju so običajno zmolili. Sam se molitvi ni pridružil, tiste noči pa je molitev poslušal iz daljave.
"Pomislil sem, kako lepo je bilo. Bilo je v nasprotju z mojimi predsodki. Malo sem odprl srce in Sveti Duh je to izkoristil," pravi. "Nenadoma sem padel na kolena in tam ostal dve uri. Resnično sem doživel Boga, ki je prišel in tako rekoč spremenil moj notranji 'trdi disk'. Najprej mi je dal videti, da sem se ujel v past, da mi ti duhovi, ki sem jih leta poslušal, ne želijo dobro, da se vrtim v krogu in da so zlobni, da so bili demoni in zagotovo ne angeli luči, za katere so se pretvarjali, da so. Razumel sem, da grem zaradi tega sveta mimo najbolj bistvenega, ljubezni."
Kar je nekaj minut prej zanj bilo nesmisel, je nenadoma dobilo povsem drugačen pomen. "Ko sem vstal, sem postal vernik," pravi. Imel je 22 let.
Starši ga niso razumeli
Pravi, da je bilo njegovo spreobrnjenje "tako brutalno kot pot v Damask" svetega Pavla in da je moral odkriti Cerkev čisto "iz nule", saj se ni znal niti pokrižati. Odpovedal se je čarobnim močem, znebil se je čarovniških knjig in predmetov, povezanih z ezoteričnimi praksami. Prvo obhajilo je Jean-Christophe prejel pri štiriindvajsetih in birmo pri osemindvajsetih letih. V teh letih se je z družino preselil v Metz, kjer se je naskrivaj vpisal na študij teologije.
Živel je dvojno življenje, saj so bili njegovi starši še vedno komunisti. Rekel jim je, da gre v kino, čeprav je šel v resnici k maši. Dokler ni vsega priznal in jim rekel: "Sem kristjan, študiram teologijo in za vedno sem izbral Kristusa."
Odziv njegovih staršev je bil poln zaničevanja in prenehali so mu plačevati šolanje. Zato je sam poprijel za delo in nadaljeval s študijem teologije. Klicu duhovništva se je upiral pet ali šest let, toda poklicanost je nazadnje le zmagala in tako je bil po večletnem študiju v Rimu leta 1992 posvečen v duhovnika.
Oče Thibaut zdaj deluje kot bolnišnični kaplan. Poleg tega se posveča duhovni pomoči mladim, jih poučuje o nevarnostih ezoterike in okultizma.
Okultizem ti vzame svobodo
"Velika nevarnost pri teh praksah je, da se, karkoli se že zgodi, delno odrečemo svoji notranji svobodi," pravi za National Catholic Herald. "Kar razlikuje krščansko misel od astrološke misli ali jasnovidnosti, za katero je božansko le kozmos, je to, da nas je ustvaril Bog. (...) Ustvarjeni smo po Božji podobi in sličnosti, torej svobodni. Naše življenjske odločitve določajo našo prihodnost. Sami smo gospodarji svojega življenja in mi smo tisti, ki izbiramo med dobrim in zlim ‒ od tod Jezusov klic k spreobrnjenju."
Thibaut piše tudi romane pod psevdonimom Michael Dor. V slovenskem prevodu si lahko preberete njegovo kriminalko Mesarjeva Mandragora, ki jo je izdala založba Družina.
