V zadnjih dvajsetih letih beležimo znaten porast časa, ki ga otroci preživijo pred različnimi zasloni (računalnikov, pametnih telefonov in tablic). Nove znanstvene študije so pokazale, da otroci v povprečju pred zasloni preživijo tri ure in pol dnevno, kar presega maksimalen čas, ki ga priporočajo strokovnjaki in znaša manj kot dve uri dnevno (vsaj do dveh let nič, potem pa postopoma več).
Debelost, tesnoba, depresija in očesne težave
Pri otrocih, ki preživijo veliko časa pred zasloni, ugotavljajo večjo nagnjenost k debelosti, razdražljivosti in motnjam, kot so tesnobne motnje in depresija, motnje dnevno-nočnega ritma ter pogostejše očesne težave.
Zasloni računalnikov, tablic, pametnih telefonov in drugih elektronskih naprav so danes osvetljeni s pomočjo bele LED-svetlobe, katere svetlobno onesnaženje vsebuje tudi močno komponento modre svetlobe.
Utrujenost oči
Modra svetloba se razširi globlje po notranjosti očesa v primerjavi z drugimi svetlobnimi sevanji in prispeva k draženju očesa, kar se značilno pojavlja pri ljudeh, ki preživijo preveč časa pred zasloni. Zlasti pri otrocih, ki uporabljajo pametne telefone, tablice in računalnike, so ugotovili večjo utrujenost oči, bolj suhe oči, dvojni vid, bleščanje, rdečino in težave s fokusiranjem oz. ostrino vida (megleni vid).
Sindrom računalniškega vida
Strokovnjaki govorijo celo o sindromu, imenovanem sindrom računalniškega vida CVS (Computer Vision Syndrome). Zlasti uporaba pametnega telefona je povezana s hujšimi očesnimi simptomi, ki so sedemkrat izrazitejši, če beremo v pogojih slabe osvetljenosti.
Mednarodne študije so pokazale, da se po 20 minutah neprekinjene uporabe pametnega telefona pri otrocih lahko pojavijo resni očesni simptomi, zlasti razdraženost in pekoč občutek, še posebej če je močan kontrast med svetlobo pametnega telefona in svetlobo okolice. Ti simptomi so neodvisni od tipa in velikosti pametnega telefona ter tipa pisave, ki se uporablja na zaslonu.
Vpliv uporabe zaslonov na razvoj kratkovidnosti
Novejša znanstvena literatura se osredotoča na vpliv uporabe zaslonov na razvoj kratkovidnosti in njeno poslabšanje, saj se je v zadnjih letih povečala njena pogostost v otroški populaciji. Ugotovljeno je bilo, da čas, ki ga prebijemo v gledanju na kratke razdalje (do 40 centrimetrov) predstavlja dejavnik tveganja za razvoj kratkovidnosti.
Tudi krajša razdalja pri branju je povezana s povečanim tveganjem za kratkovidnost. Z uporabo pametnih telefonov in tablic se je znatno povečal čas, ko otroci berejo na kratki razdalji.
Aktivnosti na prostem zmanjšujejo pojavnost kratkovidnosti
Kar 129 študij je pokazalo, da aktivnosti na prostem ne zmanjšujejo le pojavnosti kratkovidnosti, temveč tudi upočasnjujejo njeno napredovanje oz. poslabšanje. Zaradi tega v različnih državah uvajajo programe za izboljšanje zdravja otrok prek spodbujanja gibanja učencev na prostem, promocije presejalnih okulističnih pregledov v šolah in organizacije tečajev o skrbi za očesno zdravje, namenjenih družinam.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in in priredila Marina Vidmar.