Enakopravnost se začne pred rojstvom. “Pomislimo, vsi smo bili enkrat v tem obdobju”

Kaj je 20-letno Tino Končar iz Višnje Gore spravilo na Obalo? Ne, nista morje in sonce, ampak študij, da bo nekoč lahko opravljala poklic, ki ji je pri srcu že od majhnih nog. Študira namreč razredni pouk, za katerega se je navdušila, ko je občudovala delo učiteljice Tjaše v prvem razredu.

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj.

"Prav ta učiteljica me še danes navdihuje, ko se spomnim, kako me je vsako jutro prijazno pozdravila in me močno objela," pravi nasmejana Tina. Želi si, da bi tudi njeni bodoči učenci šolo obiskovali z veseljem, se veliko naučili in imeli nanjo lepe spomine.

Tina ima rada gibanje – od rolanja in odbojke pa vse do razmigavanja možganov, kot sta tarok in remi. Svoj čas rada nameni tudi prijateljicam, s katerimi se odpravi na raziskovalne izlete, koncerte ali spusti v dolge debate.

Naša tokratna gostja v rubriki Ženska ženski pa je zato, ker deluje v ekipi, ki organizira letošnji Pohod za življenje. Se vidimo v soboto na Prešernovem trgu v Ljubljani, kajne?

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Idealen začetek je zame takrat, ko se zjutraj zbudim brez budilke in pogledam skozi okno in si rečem: "Kako je pa danes lepo."

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
"Uff, kakšna pa sem …" Nato pa si umijem zobe in sperem obraz, se nasmehnem ter si rečem: "Dobro jutro."

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …
… se počutim bolj samozavestno in odločno, ko se lepo uredim. Velikokrat mi sestra reče: "Pa kolikokrat se boš še preoblekla, sej si kul!" Ampak potem vedno sledim sebi in svojemu občutku, saj vem, da dokler se ne bom dobro počutila v tem, kar oblečem, se bom lahko še trikrat preoblekla.

4. Danes ni več samoumevno, da imamo radi življenje (tudi pred rojstvom) in ga ščitimo. Kako o tem govorite svojim vrstnikom, zlasti drugače mislečim?
Veliko ljudi ne ceni svojega življenja, ga ne spoštuje in ne naredi ničesar, da bi živeli bolje, če jim gre kaj narobe. Velikokrat se samo predamo v usodo in čakamo, da bo čas prinesel spremembe.

Jaz spoštujem življenje, ker vem, da je to dar, ki je vsakemu človeku podarjen. Mnogokrat se sprašujem, zakaj let ne štejemo tudi od spočetja do rojstva, ko se otrok že devet mesecev razvija v maternici. Torej, da bi na primer moji starosti dodali devet mesecev, ker je dete v maternici ravno toliko človek kot zunaj maternice. To dete diha, ima oči, nos, ušesa, ima noge in roke. Potemtakem je človek. Mar ne?

Drugim o tem govorim tako, da jim rečem, da je vsako dete poslano z namenom, da v življenje svoje matere in očeta prinese veselje in radost. Ko se razvije v odraslo osebo, pa tudi svoji bližnji in daljni skupnosti. Otrok je sad njune ljubezni in smisel življenja. Zakaj bi torej otrokom v maternici odvzeli življenje in sami sebi nakopali goro trpljenja in stisk?

5. Zakaj ste se pridružili Pohodu za življenje in gibanju, ki je nastalo ob tem?
Pohod za življenje je čudovit dogodek, na katerem slavimo življenje. Prav zaradi tega se ga bom letos udeležila že drugič, ker res spoštujem življenje. Za to sem hvaležna svoji mami in očetu. Brez njiju ne bi bilo mene, moje sestre in mojega brata. Zato pa želim biti tudi glas tistim otrokom, ki te možnosti nimajo. To gibanje mi veliko pomeni, da spodbudimo vse matere in očete, da se odločajo za življenje.

Ob tej priložnosti pa naj povabim vse vas, da se prijavite in udeležite letošnjega Pohoda za življenje. Letos imamo zelo pomenljiv slogan: Enakopravnost se začne pred rojstvom. Pomislimo, vsi smo bili enkrat v tem obdobju.

6. Zakaj se vam zdi prav in nujno, da svoje veselje nad življenjem, starševstvom, družino izrazimo tudi javno, na ulicah?
Mnogo stisk se dogaja v srcu matere, ko ne ve, ali obdržati otroka ali ne, ali se boriti za življenje otroka, ki ga nosi pod srcem, ali ne. Zato je toliko bolj pomembno, da svoje veselje nad življenjem, starševstvom, družino povemo na glas in se ne bojimo. Da bodo ženske vedele, da niso same.

Moški pa so prav tako zelo pomembni, da žensko spoštujejo, jo v tem podpirajo in ji nudijo ljubezen. Če ženska ne najde podpore pri moškemu, se lahko kadarkoli obrne na naše gibanje.

Zato je ključno, da to veselje izrazimo javno, na ulicah, da ljudje slišijo, vidijo in čutijo, da niso sami.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Ko sem se odločila za nadaljevanje študija v Kopru, sem se odločila tudi za ločeno življenje od družine. S tem sem sprejela, da se čez teden ne bom videvala s svojo družino in bom z njimi preživela veliko manj časa. Nase sem prevzela vse stroške, ki jih zajemata študij in bivanje na Obali.

Tako sem začela graditi na samostojnosti, ki pa je bila kar zahtevna. Morala sem najti neko obštudijsko delo, da lahko poravnam stroške. Vendar sem zelo hvaležna za družino, ki je sprejela mojo odločitev in me pri tem podpira.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Če ti življenje da dež, skači po lužah. To si razlagam tako, da je treba v vsakem dežju najti nekaj, kar nas osreči, v vsaki preizkušnji neko značilnost, ki nam bo prinesla veselje.

9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Veliko mi pomeni obisk cerkve, kjer se povežem z Jezusom in se duhovno napolnim za ves teden. Poseben čar ima molitev z družino pri jedi. Prinese mi povezanost z družino in blagoslovljene jedi, ki jih bomo zaužili.

10. Biti ženska je lepo, ker …
… ima ženska prav posebno vlogo v družbi in se zavedam poslanstva, da lahko le ženska rodi otroka. Seveda pa je to veliko lažje znotraj urejene družine.  

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.