Ali Sveti Duh deluje samo po vernih?

Vsak dan molim k Sv. Duhu za razsvetljenje svetovnih voditeljev, da bi delali za mir na svetu. V molitvi Pridi, Sveti Duh me zmoti stavek: ... napolni srca svojih vernih ... Torej Sveti Duh deluje samo po vernih?
Marija

Spoštovana gospa Marija, hvala za vprašanje, predvsem pa za molitev. Prvi dar, ki ga prejmemo po veri, je dar Duha. Ta dar ni zgolj eden od mnogih darov, temveč je temeljni dar. Božji Sveti Duh je dar, ki nam ga je obljubil sam Jezus. Brez tega Duha ni odnosa z Jezusom in ne z Očetom. Sveti Duh odpira naša srca za Božjo navzočnost in nas znova in znova priteguje v središče skrivnosti Boga samega.

Katekizem Katoliške cerkve pravi, da vsakokrat, ko začnemo moliti, nas pritegne na pot molitve Sv. Duh, ki človeka uči, spominja, uvaja in vodi (prim. Jn 14,26; 16,12). Naše krščansko življenje naj bo zato v trajni odprtosti njegovemu delovanju. Nekaj lepega je srečati osebe, ob katerih od blizu začutimo utrip življenja po Duhu.

Lahko rečemo, da nas prav Sv. Duh usmerja na pravo pot v prihodnost. Od nas samih pa je odvisno, ali smo pripravljeni sprejeti spodbude Duha in njegovo usmerjanje. Sv. Duh deluje, ko se ljudje odpremo njegovemu delovanju. Če prebiramo knjigo Apostolskih del, lahko hitro razberemo, kako je Sveti Duh protagonist skupnosti Cerkve. On nam utira vedno nove poti, spodbuja apostole in jim kaže pot v pravo prihodnost. Tam, kjer je na delu Sv. Duh, se vedno nekaj dogaja. Kadar veje Božji Duh, ni brezvetrja.

Sv. Duh nam pomaga živeti sedanji trenutek. Nekateri ljudje imajo nostalgijo za preteklostjo, spet drugi so povsem usmerjeni v prihodnost. A sedanjost je čas, ki nam je posebej zaupan in podarjen, da ga živimo v skladu z vrednotami, ki nas odpirajo za Boga in za bližnjega. Predvsem tudi, da iščemo enotnost v različnosti in se izogibamo delitvam in zapiranju zgolj vase. Zgolj z lastnimi močmi ne rešujemo niti sebe, še manj drugih.

Sv. Pavel v Pismu Galačanom zelo nazorno pove, kakšni so sadovi Sv. Duha in kako se kažejo v življenju ljudi, ki živijo po Duhu. Prvi med temi sadovi je ljubezen. Sledijo: veselje, mir, potrpežljivost in dobrohotnost itd. (prim. Gal 5,22).

Sadove Duha najdemo tudi pri ljudeh, ki se sami nimajo za verne ali za kristjane. To so ljudje, ki so dobre, blage volje, odprti za dobro. Koncilski teolog Karl Rahner je govoril o "anonimnih kristjanih". S tem je imel v mislih ljudi, ki si iskreno prizadevajo hoditi po poti resnice, delati dobro in živeti v skladu s svojo vestjo. Iskanje resnice ter prizadevanje za ljubezen pa je hkrati pot k Bogu.

Mirno torej lahko rečemo, da tudi po ljudeh, ki zase pravijo, da niso verni, deluje isti Sv. Duh s svojo vsemogočno močjo. Posebej to doživljamo, ko lahko iz življenja in ravnanja mnogih ljudi razberemo prav iskreno in nesebično prizadevanje za pomembne človeške vrednote, kot so dostojanstvo človeške osebe, globoka zavest pravičnosti, spoštovanje življenja, želja po sodelovanju, pri delu za mir itd.

Ko v molitvi k Sv. Duhu molimo: "… napolni srca svojih vernih", želimo s tem predvsem in najprej sebe spomniti, da smo vsi ljudje sposobni in poklicani k osebnemu odnosu z Bogom in k nenehnemu poglabljanju svoje vere. Prosimo torej, da bi čim bolj in čim globlje stopili v odnos z Bogom, da bi postali vredni njegovih darov.

Nikakor pa ni namen teh besed, da bi morda sebe ali kogarkoli malodušno izločili, češ, zaradi naše premajhne vere Bog po svojem Sv. Duhu ne deluje, in bi morda to celo postal razlog, da bi si prenehali prizadevati na poti osebne vere. Sebi in vsakemu od nas želim veliko odprtosti za raznovrstne darove Svetega Duha.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 71, številka 38.