"Dobro je mirno čakati na rešitev Gospodovo." (Žal 3,26)
Izguba ljubljene osebe nikoli ni lahka. Pogosto ne vemo, kaj storiti. Smo zmedeni in utrujeni, trpimo. Težko si priznamo, da je umiranje neizogiben življenjski korak in del življenja.
Papež Benedikt XVI. pravi: "Smrt je izkušnja, h kateri je poklican vsak človek in na katero mora biti pripravljen." (Sporočilo, 8. december 2007)
Papež Frančišek pa se je o smrti izrazil takole: "Vemo, da smrt ni izhodišče, ampak točka prihoda." (Homilija v Domu sv. Marte, 4. november 2021)
Dve skupni izkušnji
Poleg rojstva je umiranje druga izkušnja, ki jo bomo doživeli vsi ljudje na svetu. Zakaj torej toliko ljudi živi, kot da ne bodo nikoli umrli? Zakaj nam je tako težko govoriti o tem? Še več, zakaj se bojimo umreti?
Pred časom sem prebrala stavek avstrijskega psihiatra Viktorja Frankla, ki je name naredil velik vtis: "Smrt lahko povzroči strah samo tistim, ki ne vedo, kako zapolniti čas, s katerim jim je dano živeti."
Kako se torej pripraviti na smrt?
1NAVADIte SE IZPRAŠEVATI VEST
Vsak večer si vzemite približno pet minut za izpraševanje vesti, lahko kot refleksijo minulega dne. Lahko se vprašate: Kako sem si danes zapolnil čas? Kaj bi me Bog vprašal, če bi me prav zdaj poklical k sebi?
2MOLITE ZA TRENUTEK SVOJE SMRTI
Poiščite molitev, ki vam pomaga, da ne pozabite na svojo smrtnost. Lahko jo molite ob koncu izpraševanja vesti. Na primer: "Gospod, moj Bog, od zdaj naprej voljno sprejemam, kar prihaja iz tvojih rok, smrt, ki mi jo želiš poslati, z vso njeno tesnobo, žalostjo in bolečino."
3ZAČNITE DIALOG S PARTNERJEM O TEJ TEMI
V zakonu se ne bojte spregovoriti o smrti. Bodite odprti za učenje, morda za nelagodje, ki ga lahko povzroči.
Teolog Tomaž Kempčan (1380–1471) v svoji knjigi Hoja za Kristusom piše, da bi morali izkoristiti vsak trenutek in delati dobro, dokler lahko: "Sedanjost je zelo dragocena; to so dnevi odrešenja; zdaj je sprejemljiv čas. Kako žalostno, da časa, v katerem bi si lahko kupili večno življenje, ne porabimo na boljši način."
Smrt nas lahko doleti vsak trenutek. Če se tega zavedamo, če se na to pripravimo, bomo lažje premagali življenjske preizkušnje. Ne bomo se prepustili depresiji in malodušju, zaradi katerega v življenju izgubljamo dragoceni čas. Zavedanje naše smrtnosti nam bo pomagalo ceniti vsak trenutek življenja, ki ga imamo.
Ta majhen in preprost razmislek posvečam predvsem tistim ljudem, ki jih je strah, da bodo zboleli in umrli. Ne nazadnje smo rojeni za to, da nikoli ne umremo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
