Ob krikih in vpitju iz dnevne sobe mi je srčni utrip v trenutku nevarno poskočil in stekla sem po stopnicah, da bi videla, kaj se dogaja.
Vsepovsod je bil raztresen suh fižol. Danes so se stvari dogajale ena za drugo. Mrzlično sem se ukvarjala s seznamom nujnih opravil, ob tem pa so bili moji otroci in njihove potrebe nekako potisnjeni ob stran. Zaradi moje raztresenosti so uporabljali vse bolj nore taktike, da bi pritegnili mojo pozornost. In podvig s fižolom je uspel. Prišla sem k njim, bila sem zelo vznejevoljena in pridobili so mojo pozornost.
Ali sem se primerno odzvala? O, kako rada bi rekla da … vendar žal ne. Dan sem končala z željo, da bi lahko vse skupaj ponovila.
Vendarle pa sem namesto ponavljanja napak tistega dne našla način, kako se lahko ob težjih dneh znova osredinim. Ugotovila sem, da moram vsak dan, ne glede na to, kako težkih ali norih je teh 24 ur, storiti majhne stvari, da bom lahko vsaj na delce tega kaosa gledala s hvaležnostjo.
Spodnji seznam vprašanj mi je pomagal, da sem se spomnila, kako moja skrb za otroke ni nujno zapletena ...
Ni nujno, da boste vse to zmogli vsak dan. To je le začetni seznam vprašanj, ki vas bo spomnil, na katere stvari ste lahko pozorni. Ugotovila sem, da se lahko s tem, ko jih preletim na začetku ali koncu tedna, naučim, kako se ne glede na ves kaos lahko posvetim majhnim trenutkom ljubezni in pozornosti.
Vsi svetniki, ki ste bili matere ali očetje, prosite za nas!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
