Ko je v javnost prišla novica, da je blaženi Carlo Acutis na poti proti kanonizaciji, so bili mnogi osupli nad dejstvom, da bi bil lahko najstnik, ki je igral videoigre, nekega dne razglašen za svetnika.
Nekaterim se je zdelo, da bi s tem na nek način "krstili" videoigre, ki bi tako postale neškodljiva dejavnost, s katero bi se lahko ukvarjal vsak dejaven katoličan.
Toda blaženi Carlo Acutis je imel z njimi dosti bolj zapleten odnos.
Duhovnik Will Conquer v svoji knjigi z naslovom Carlo Acutis: milenijec v paradižu pripoveduje o Carlovi negativni izkušnji. Conquer pojasnjuje, kako je Carlo nekega dne na svoj dom povabil prijatelje, da bi igrali videoigre. Sprva so se vsi čudovito zabavali, vendar so se stvari kmalu obrnile.
Njegovi prijatelji so se razburili in ujezili, kar je povzročilo veliko solza in ranjenih čustev. Carlo je bil zaradi te izkušnje povsem pretresen, saj je spoznal, kako "so videoigre nadzorovale njegove prijatelje".
Izkušnja je imela nanj globok vpliv, Carlova mati pa je za televizijsko mrežo CNS povedala, da jih je Carlo sicer "igral, vendar običajno le eno uro na teden, saj je razumel, da lahko tovrstno početje človeka zasužnji".
Carlo je bil njihov previden ljubitelj, v njih je užival, vendar je iz lastne izkušnje vedel, kako hitro lahko obvladujejo človekovo življenje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
