Ganljivi prizori dečka z rakom, ki je vsak dan “obhajal” sveto mašo

Pri treh letih je Rafael Freitas tako močno čutil Gospodovo navzočnost, da je vsak dan pripravil vse potrebno za obhajanje svete maše v majhni kapeli bolnišnice, v kateri se je zdravil. Imel je raka in upanje za ozdravitev je bilo minimalno. Pa vendar je vsak dan ob šestih popoldne poskočil kot vzmet, za vsako ceno je želel začutiti Gospodovo navzočnost. V sebi je želel čutiti moč evharistije.

Ko ni bil dovolj pri močeh, je pripravil oltarček v svoji sobi. Kdor ga je opazoval, s kakšno skrbnostjo in natančnostjo je postavljal prte in mašna oblačila, je ostal brez besed spričo spoštovanja, ki ga je Rafael gojil do teh obredov.

Vsak otrok ima svoje sanje. Nekateri bi bili radi superjunaki in se borili proti zlobnim silam in drugim tegobam človeštva, drugi sanjajo o poklicu, s katerim se istovetijo že od malih nog in ki jim leži. Ta deček pa je imel drugačen cilj kot njegovi vrstniki: želel je postati duhovnik.

Rafael Freitas ni mogel uresničiti svojih sanj. Umrl je leta 2015 v onkološki bolnišnici v Braziliji. Leta 2014 so mu postavili diagnozo nevroblastoma, rakastega obolenja, pri katerem se rakasto tkivo razvija v živčnem tkivu nadledvične žleze.

Kljub hudi diagnozi je Rafael vedel, da se mora proti bolezni boriti kot superjunak in da duhovnik živi svojo vero, tudi ko ni v bolnišnični kapeli. Pogosto je v svoji bolniški sobi pripravil oltar in s posnemanjem duhovnika uprizarjal evharistijo.

Na ta način je vsak dan negoval svoje sanje, da bi postal duhovnik in da bi nekoč daroval mašo v Sikstinski kapeli. Te sanje niso bile naključje, njegova mama Patriana Silva Freitas je povedala, da je že pri dveh letih doma obhajal sveto mašo.

"Njegov oče in jaz sva delivca obhajila in Rafael je vedno z nama hodil k maši. Pri maši je bil pozoren in si zapomnil vse, kar se je dogajalo."

V bolnišnični kapeli je spoznal očeta Sérgia, ki je odgovoren za maše v bolnišnični kapeli in je "malemu duhovniku" podaril mašna oblačila ter predmete, ki se jih uporablja pri sveti maši, kar je dečka še bolj navdušilo za duhovniški poklic. Njegova mama je tudi povedala, da je točno ob 18.00 Rafael vse ljudi v bolnišnici vabil, naj se udeležijo maše in prejmejo blagoslov.

Kljub omejitvam zaradi bolezni deček ni nikoli izgubil upanja, da bi postal duhovnik. "Rafael je čudež. Od začetka se bori za življenje. Zato smo mu dali to ime, ki pomeni 'angel ozdravljenja'. Rafael je dar in če bo Bog hotel, bo ozdravel in nam prinesel še veliko veselja," je dejala njegova mama Patriana. Vendar je zmagal rak in zdaj Rafael Freitas z Gospodom in njegovimi angeli v nebesih daruje sveto mašo.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.