Vemo, da bi morali redno hoditi k spovedi, vendar je v našem natrpanem urniku velikokrat težko najti čas. V veliko pomoč nam je lahko ustvariti navado, s katero spoved postane predvidljiv in pričakovan del naše rutine. Preberite, kako razviti takšno navado.
1IZBIRA PRAVEGA ČASA ZA SPOVED
Pozanimajte se, kdaj spovedujejo v cerkvi v vaši okolici in si izberite čas v tednu, ki vam najbolj ustreza. V mojem primeru je to ob petkih v večernih urah, saj sem tedaj skoraj vedno prosta. Ena prijateljica rada hodi k spovedi med tednom zjutraj, ko so njeni otroci v šoli, druga pa se k spovedi odpravi v času kosila v cerkev blizu njene pisarne.
Ni pomembno, kdaj, pomembno je, da je to trenutek v tednu, ki ga težje zamenjajo druge obveznosti.
2NASTAVITE OPOMNIK
Ugotavljam, da res pomaga, da si spoved vpišem na koledar in po potrebi celo nastavim opomnik na telefonu. Vsak petek zvečer me tako telefon opomni, da se, ko pride mož domov in so otroci v postelji, odpravim k spovedi v župnijsko cerkev. Ne grem vsak teden, vendar mi ta opomnik pomaga, da spoved ostaja reden del mojega življenja.
3PRI ROKI IMEJTE OBRAZEC ZA IZPRAŠEVANJE VESTI
Zdaj ste si že določili čas za spoved, nastavili ste si tudi opomnik, da ne bi pozabili. Prišli ste v cerkev in se spomnili, da se morate na spoved še pripraviti.
Včasih otrpnem in se ne morem več spomniti, česa sem se želela spovedati. Kaj tedaj storiti? Kot najstnico so me učili, naj se naučim na pamet deset zapovedi in sedem smrtnih grehov ter naj bo to moja iztočna točka za izpraševanje vesti. To je bilo še pred pametnimi telefoni: zdaj lahko izbirate med številnimi katoliškimi aplikacijami.
Upam, da vam bodo ti nasveti pomagali razviti navado rednega spovedovanja. Vem, da je misel na zakrament pokore lahko zastrašujoča, še posebej če ga že dolgo niste prejeli. Hkrati pa je čudovit občutek skleniti mir z Bogom na tak način. Moj oče spovedi pravi "tuširanje za dušo" in resnično pusti občutek svežine in čistoče.
Zberimo moči, da vključimo to navado v naš vsakdan, in k temu povabimo tudi prijatelje!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.