Ko gre kaj narobe, naj bo to malenkost ali kaj večjega, se lahko zelo hitro ujamemo v malodušje. Nevarnosti tega čustva dobro predstavi naslednja zgodba:
Nekoč se je razširila vest, da se hudič umika iz svojega posla in da prodaja svoja orodja najboljšemu ponudniku. Pred prodajo je razporedil vse svoje orodje tako, da je bilo videti res zlovešče: sovraštvo, ljubosumje, zavist, zloba, prevara; in še vsa orodja zla. Nekoliko odmaknjeno od teh je bilo zelo obrabljeno in na videz precej neškodljivo orodje, ki pa je imelo najvišjo ceno.
Nekdo je vprašal hudiča, kako se imenuje orodje. "Malodušje," se je glasil hudičev odgovor. "Zakaj je tako drago?" je sledilo naslednje vprašanje.
"Ker mi to orodje koristi bolj kot katero koli drugo. Z njim lahko vstopim v človekovo zavest, ko sem z vsemi drugimi neuspešen, in notri lahko zaradi malodušja iz te osebe naredim, kar hočem. Zelo je obrabljeno, ker ga uporabljam skoraj z vsemi. Ker zelo malo ljudi ve, da je moje, ga lahko zlorabim." Cena malodušja je bila tako visoka, da je še vedno v lasti hudiča.
Pozorno pred malodušjem
Malodušje je eno od razpoloženj, s katerimi se hudič krepi. Malodušni smo lahko zaradi veliko stvari: zaradi ekonomske situacije, našega dela, naše družine, potrebe po spremembi, prevar, laži, zlomljenih src, …
Zato moramo biti pozorni na malodušje. Ob spotiki ali padcu se mu ne smemo predati, saj ga je potem z vsakim dnem vedno več.
Škodljivost "lizanja svojih ran"
Papež Frančišek uvršča malodušje in pesimizem v tako imenovano "zrcalno psihologijo". V intervjuju, ki ga je dal lani argentinski tiskovni agenciji Telam, je pojasnil:
"Narcis se je očitno pogledal v ogledalo. In takšno gledanje ni gledanje naprej, ampak obračanje vase in lizanje lastnih ran. Človek raste zaradi filozofije drugačnosti. V življenju ni mogoče rasti brez soočenja."
Pozitiven odnos
Za boj proti malodušju in žalosti je potreben pozitiven odnos z naše strani; poskušati živeti v trajnem stanju milosti.
Imeti moramo vero in zaupanje, da slabi časi niso večni. Obljubimo si, da bomo naše solze spremenili v smeh in naš poraz v zmago. Bodimo hvaležni tistim, ki so nas spremljali v naših nesrečah in se danes veselijo naših zmag. Bodimo hvaležni za vse, kar prejemamo vsak dan, vsak trenutek, kot tudi za to, da imamo še en dan življenja.
Obenem prosimo milosti za tiste, ki doživljajo velike stiske, in jim dajmo svetlobo, da najdejo pravo pot.
Zmolimo zahvalno molitev ob koncu dneva:
Bog Oče, večni in vsemogočni! Rad bi se ti zahvalil za moj dan, ki se zdaj bliža koncu. Hvala ti, Oče, za vse, kar si mi dal, in za vse, kar sem. Hvala ti za današnji dan, za vse dobre stvari, ki so se mi zgodile, za vse izzive, s katerimi sem se lahko soočil, za vse, kar sem dosegel s tvojo milostjo.
Hvala za ljudi, s katerimi sem imel ta dan stik. Darujem ti ves moj dan, vso mojo utrujenost, frustracije, krivice, razočaranja in radosti; vsa moja prizadevanja, da bi bratom z besedo in predvsem s pričevanjem posredoval živ Jezusov nauk.
Hvala ti, Oče, za življenje, ki si mi ga dal! Hvala ti za vse: za družino, za delo, za zdravje, za hrano, za tvojo zaščito in tudi za stvari, v katerih sem se motil, saj le ti veš razlog za vsako mojo izkušnjo.
Naj se vedno, ljubljeni Oče, zgodi tvoja volja. Hvala ti za vse! Amen
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
