Atholl Mills se je rodil s stanjem, imenovanim cistični higrom, zaradi katerega se ob bezgavkah pojavijo ciste.
Zdravniki so predlagali splav
Na ultrazvoku je Athollova mama izvedela, da se njen otrok ne razvija pravilno in ima redko deformacijo obraza. Zdravniki ji predlagali splav. "Zdravniki so nameravali splaviti samo mene in rešiti mojo sestro dvojčico. Mama je bila proti," pravi 28-letnik.
"Pošast" in "čudak"
Ko se je Atholl rodil, so njegovi starši z njim preživeli le nekaj minut, saj so dečka takoj odpeljali na operacijo. Bolnišnično osebje jih je obvestilo, da so možnosti za preživetje njihovega sina zelo majhne.
Med peturno operacijo so morali zdravniki prerezati del obraza in levi obrazni živec, da so lahko odstranili več cist. To je povzročilo paralizo obraznih mišic.
Atholl se zaradi tega že leta sooča z negativnimi opazkami v zvezi z njegovim videzom. To je privedlo do tega, da se je počutil negotovega, da se je izoliral od prijateljev v šoli in se nasploh bal vzpostavljati nove stke z vrstniki, ki so ga klicali pošast in čudak.
"Bilo je zelo težko. Ko sem bil majhen, se nisem zavedal, da je z mano nekaj narobe, ko pa sem začel odraščati, sem se začel zavedati, da je na meni nekaj drugačnega. Težko se mi je bilo soočiti s tem," pravi. Priznava, da je večkrat sanjal o tem, da bi se nekega dne zbudil brez iznakaženega obraza.
"Pravi ljudje bodo našli pot do tebe"
Pomanjkanje družbene sprejemljivosti je privedlo k temu, da je bil Atholl nesamozavesten.
Poleg operacije v otroštvu je prestal še dve operaciji; eno od njih so izvedli z namenom, da bi Atholl znova lahko premikal obrazne mišice. Ker operacija ni bila uspešna, se je še bolj zaprl vase ne glede na to, koliko so ga znanci spodbujali, naj zapusti hišo in poskusi premagati socialno fobijo.
Nekega dne je na poti domov na vlaku doživel najhujšo izkušnjo svojega življenja. Ko je vstopil v vagon, poln potnikov, je zagledal skupino mladih, ki so ga pozorno opazovali. Eden od njih je vstal, stopil do Atholla in rekel: "Ta tip ima res odvraten obraz, videti je kot pošast."
28-letnik se spominja, da ni vedel, kaj storiti. Pomislil je celo, da bi skočil z vlaka, vendar se je nazadnje odločil, da bo nadaljeval pot do načrtovanega cilja.
Ko je prišel na postajo, je stekel domov. Pogledal se je v ogledalo in se počutil neprijetno. Vendar je naredil nekaj, kar mu je spremenilo življenje. V sebi je začel opažati dobre stvari. Vsak dan si je začel dajati komplimente. S tem si je povrnil zaupanje vase. Pomagalo mu je tudi pri sklepanju novih prijateljev.
Atholl redno objavlja slike in videoposnetke na družabnih omrežjih in na YouTubu in s tem širi zavest o svoji bolezni. Sanja o svetu brez diskriminacije in želi si, da bi se ljudje bolj posvetili notranjosti.
"Ustvarjanje na mojem Youtube kanalu mi je pomagalo pridobiti samozavest, saj sem spoznal, kako sem v resnici videti, kdo sem. Ljudje me imajo zdaj radi zaradi moje osebnosti," pravi Atholl.
"Vedno bodi to, kar si, ne glede na to, kaj si mislijo drugi. Pravi ljudje bodo vedno našli pot do tebe," dodaja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
