Želja po prekinitvi odnosov z drugimi ljudmi je lahko naš odziv na pretekle izkušnje razočaranja v odnosih s spremljajočimi težkimi čustvi: jezo, žalostjo, sramom in ponižanjem. Ker ne želimo doživljati teh za nas nevzdržnih stanj, jih bolj ali manj zavestno "lajšamo" z dejanji: z umikom iz družbe in odvračanjem od drugih.
Strah pred ločitvijo
Naše pretekle izkušnje krepijo negativne občutke. Posledično z vsako bolečo izkušnjo manj verjamemo, da lahko v zvezi uživamo, iz nje črpamo zadovoljstvo in podporo.
Nepripravljenost biti z ljudmi je lahko povezana tudi z nezmožnostjo soočanja z občutki, ki jih povzroča izguba ali ločitev. Kako doživljate začasne ločitve od bližnjih?
Paradoks osamljenosti
Stanje zapuščenosti je izjemno boleča izkušnja, ki lahko vodi do pobega v samoto in izolacijo v svet lastnih fantazij.
Prepoznate paradoks? Izogibanje odnosu v resnici izvira iz želje, da se zaščitite pred zapustitvijo. Morda težko priznate svojo željo po bližini drugih, zato jo raje zatrete z zanikanjem svojih čustev. Na žalost ste v takšni situaciji obsojeni na to, da ostanete v stanju boleče zapuščenosti.
Pomaga nam lahko zavedanje o neizogibnosti ločitve. Lahko se naučimo črpati iz tega, kar prejemamo v sedanjosti. Ali kot pravi Gabriel Garcia Marquez: "Ne jokaj, ker se je končalo. Smej se, ker se je zgodilo!"
Vzorci iz preteklosti
Način navezanosti na ljudi se oblikuje v nas že od malih nog. Pogosto izhaja iz zgodnjih izkušenj, iz odnosov z našimi skrbniki. Takrat zakodiramo določen notranji vzorec občutka povezanosti z drugimi, ki ga pozneje v življenju reproduciramo v odnosih.
V nekaterih odnosih se počutimo varne, v drugih manj. Tesnim vezem se bodisi izogibamo bodisi si močno prizadevamo zanje. Včasih se zgodi, da pred tesno vezjo pobegnemo takoj, ko se nam nekdo poskuša približati. Se prepoznate v kakšnem od teh vzorcev?
Kakšna prepričanja imate o odnosih, iz katerih izkušenj izhajajo? Pomislite, kakšni občutki stojijo v ozadju vaše odločitve po odtujitvi, ki vam preprečujejo graditi zadovoljive, varne odnose z drugimi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
