7 nepričakovanih telefonskih klicev papeža Frančiška

Predstavljamo vam najbolj nepričakovane in posebne telefonske klice papeža Frančiška. Nepredvidljivi papež je vzel telefon, da bi v svojem klicu nagovoril otroke, redovnice, duhovnike, mame in očete, pa tudi nekatere slavne osebnosti, ki so blizu Cerkvi ali daleč od nje. Zgodbe o papeževih klicih je v knjigi z naslovom Objemi papeža Frančiška objavil novinar Rosario Carrello.

Poglejmo, koga vse je papež presenetil s svojim klicem.

Anna je danes srečna 35-letnica. Nekega dne je s svojim partnerjem zanosila, on pa se je nenadoma odločil, da otroka ne bo priznal. Rekel ji je, naj naredi splav. Anna se je temu uprla, on pa jo je zapustil. V tem najtemnejšem trenutku svojega življenja je napisala pismo papežu Frančišku. Povedala mu je, kaj je zanjo bila in je ljubezen, pa tudi, kaj je zapuščenost in osamljenost.

Ko je v začetku septembra 2013 zazvonil njen telefon, se je že odločila, da se bo njen otrok rodil. Ko se je klicatelj predstavil, je Anna pomislila, da je to šala, potem pa se je papež skliceval na nekatere dele njenega pisma.

Papež ji je povedal, da kristjani ne smemo nikoli dopustiti, da nam drugi vzamejo upanje.

Anna je bila ganjena in hvaležna. Papežu je zastavila vprašanje: "Sama bom na svet spravila tega otroka, ker je njegov oče odšel. Pa tudi ločena sem. A zelo si želim, da bi bil moj otrok krščen, kljub mojim okoliščinam. Je to mogoče?"

Papež Frančišek ji je odgovoril: "Jaz bom krstil tvojega otroka."

To se je pozneje res zgodilo in Anna je otroka poimenovala Francesco (Frančišek).

Rita Pavone, legendarna italijanska pevka, je imela v rokah svojo novo ploščo. Prešinila jo je misel, da bi jo poslala papežu Frančišku. To je bila posebna plošča, saj je vsebovala tudi črnsko duhovno skladbo, ki je posvečena "Bogu, lepoti in stvarstvu". Resnični razlog za to idejo pa je bil, da ji je papež Frančišek pri srcu.

Na božično vigilijo je zazvonil njen telefon. Klicatelj se je predstavil kot papež Frančišek. Rita je pomislila, da gre za neokusno šalo. Ko se je skliceval na nekatere dele njenega pisma, je bila ganjena. Povedala je, da gre vsako leto v Lurd, ker veruje in ker ve, da je bila v nekem trenutku svojega življenja rešena. Papež ji je rekel, da bi se z veseljem srečal z njo. 12. februarja 2014 se je s svojo družino udeležila avdience v Vatikanu.

Karabinjer Rosario Mulone in njegova otroka Carmelo in Laura so si na Siciliji želeli ogledati zanimiv geološki pojav, imenovan "vulcanelli" (op. vulkančki). Ko so si pojav ogledovali, se je zgodila huda nesreča: močan brizg vročega blata jih je podrl kot eksplozija bombe. Rosaria so komaj rešili, otroka pa nista preživela. To sta bila otroka, ki sta jih z ženo Giovanno tako težko dočakala po sedmih letih zakona.

Rosario in njegova žena sta v pismu svojo zgodbo povedala papežu Frančišku. Čez manj kot dvajset dni sta prejela klic.

Tudi Rosario je pomislil, da je to potegavščina, nato pa je ugotovil, da je papežev klic resničen. Papež je povedal, da je pretresen nad njunim pismom. Gospa je papeža vprašala, zakaj ji je Bog dal Lauro in Carmela po sedmih letih zakona, nato pa ju vzel.

Papež ji je rekel, da ni odgovora na to vprašanje in da tudi on tega ne razume. Nekega dne bomo to razumeli, ko bomo vsi skupaj tam. A že to, da si postavljata tako vprašanje, je molitev.

Rosario je papeža prosil, da bi se osebno srečali in bi z ženo prejela njegov blagoslov. Z ženo sta se 27. decembra 2014 udeležila avdience pri papežu, točno tri mesece po smrti njunih otrok.

28. avgusta 2015 je papež poklical v zapor v kraju La Plata v Argentini. V klicu je nagovoril 170 mladih zapornikov, ki so prek zvočnikov neposredno poslušali njegove besede.

"O vas so mi govorili zelo dobre stvari, o vaši volji, da greste naprej v življenju in se še naprej borite. Zapomnite si, da ni hujšega kot mlad človek, ki je predčasno upokojen. Življenje vas potrebuje. Vsi imamo ali smo imeli težave, ampak vedite, da težave obstajajo zato, da jih premagamo, ne zato, da nas zlomijo. Mlad človek mora vedno zreti v prihodnost z upanjem, veseljem, z vedrim in ne žalostnim obrazom." Na koncu je papež kot vedno prosil, naj molijo zanj.

Emma Bonino, radikalna liberalna političarka, ki se je med drugim borila tudi za legalizacijo splava v Italiji, se od leta 2015 zdravi za pljučnim rakom. Deset dni pred mednarodnim dnevom miru je prejela nepričakovan klic – papeža Frančiška je zanimalo, kako se počuti. Potem sta govorila o migrantih, revščini, Afriki, položaju žensk ...

Sestra Teresa di Mauro živi v kraju Casal di Principe na jugu Italije v kongregaciji sester svete Ane in dela na šoli, v kateri so zbrali pisma – pozive otrok, ki so izgubili svoje najdražje zaradi hudega onesnaženja na območju, imenovanem Terra dei Fuochi (Ognjena zemlja).  

Gre za obsežno območje južne Italije (v pokrajini Campania), kjer je t. i. ekomafija na ilegalnih odlagališčih zakopavala strupene odpadke ter podtikala požare, iz katerih so se širili strupeni plini, ki so onesnaževali zrak. Zaradi ilegalnega odlaganja in kurjenja teh odpadkov se je znatno povečala pojavnost določenih bolezni ter smrtnost lokalnega prebivalstva zaradi levkemij in drugih oblik raka.

Septembra 2013 je sestra Teresa v Rim nesla 150 takšnih otroških pisemc. Čez dva meseca, ko je bila ravno v razredu, je prejela papežev klic. Otroci so bili navdušeni. Papež se je otrokom zahvalil za njihova sporočila in povedal, da moli zanje in njihove družine. Papežev klic je izzval veliko medijsko pozornost in na območje Ognjene zemlje se je zgrnilo na stotine novinarjev z vsega sveta.

Štiri dni po tem, ko je deček poslal pismo papežu, je zazvonil telefon. Oglasila se je dečkova mama, toda papež je želel govoriti s Francescom. Mama je poklicala sina na telefon, a je bil tako ganjen ob papeževem klicu, da je ostal brez besed, zato je slušalko zopet prevzela mama. Papeža je zanimalo, kako je deček dobil tako lepo ime. Mama je pojasnila, da so mu poleg imena Francesco dodali še ime Maria v znamenje izročitve Materi Božji. Nato je papeža zanimalo, kako je s teto, kakšno bolezen ima …

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.