Materinstvo in druge življenjske cilje v svetu pogosto obravnavajo kot nekaj, kar se med seboj izključuje. Številne ženske se ob rojstvu prvega otroka odločijo, da bodo opustile druge cilje in se v celoti posvetile svojim otrokom. Tem ženskam ustreza, da so matere "za polni delovni čas" in se z veseljem posvečajo svoji družini. S svojimi življenjskimi odločitvami so zadovoljne, vendar imajo morda vedno občutek, da so se morale za dosego nečesa, kar vidijo kot večjo dobrino, torej lastno družino, odpovedati drugim sanjam. Zavedajo se svoje žrtve, vendar je ne obžalujejo.
Nekatere ženske pa so zelo zadržane ob misli, da bi sploh postale matere, ker se jim tovrstna žrtev ne zdi vredna. Pravilno razmišljajo, da bo materinstvo zagotovo vplivalo na njihove druge življenjske cilje.
Pogosto slišim mlade ženske govoriti o tem, kako želijo čim dlje odlašati s poroko in materinstvom, ali pa celo trdijo, da si sploh ne želijo otrok, ker si ne predstavljajo, kako bi lahko vzgojo otroka vključile v svoje natrpano življenje. Ne morejo si predstavljati življenja, v katerem imajo vse, veliko hišo, uspešno kariero in potovanja po svetu, ter obenem življenja, ki bi vključevalo tudi odgovornost za vzgojo otrok.
Seveda je materinstvo vseobsegajoče in v vsakem primeru pomeni žrtev. Če govorim zgolj kot oče (kar je, priznam, precej drugačna izkušnja), lahko z gotovostjo trdim, da življenje ni nikoli več enako, ko dobiš otroka. Moje sanje so se z leti spreminjale. Mislim, da nihče ne more z gotovostjo trditi, da materinstvo ne vpliva na življenje ženske. To ni enostaven poklic.
Kar pa ne pomeni, da je to poklic, zaradi katerega se mora ženska odpovedati svojim drugim sanjam.
Gre za oboje
Občasno se pred mikrofonom znajde slavna oseba, ki trdi, da je uspeh dosegla, ker se je izognila materinstvu. Katoliška govornica in mati Leah Darrow pa je v preteklosti že večkrat spregovorila o tem pojavu z besedami: "Otroci nas ne ovirajo pri uresničevanju naših sanj."
Kot pravi, je povsem mogoče, da matere sanjajo velike sanje, in da rojstvo otroka "ni ovira za to, kar Gospod načrtuje za naše življenje".
Njena trditev je preprosta. Bog želi, da smo srečni. Če sledimo njegovemu načrtu za naše življenje in se velikodušno odzivamo na njegovo poklicanost, bodo naše sanje dozorele. Prilagodili jih bomo, spremenili prednostne naloge in začeli sanjati drugače. Morda bomo sanjarili o še večjih stvareh kot nekdaj.
Ženskam se ni treba odreči materinstvu, da bi dosegle svoje sanje. Materinstvo pravzaprav ženskam na različne načine pomaga, da lažje dosežejo druge sanje. Zdaj uresničujete sanje z nekom in za nekoga.
Izjave nekaterih mater
Nekaj mater sem prosil, naj povedo, kako je materinstvo vplivalo na njihove sanje. Cori, fotografinja, ki je ustanovila svoje podjetje in zdaj zaposluje druge matere, pravi: "Materinstvo je motivacija za dobro delo. To je moj razlog, ne izgovor. Ker sem ustvarjalna, sem potrebovala prostor zase. Prek svojih otrok vidim Božje delo. Kot fotografinja rada dokumentiram njihovo nedolžnost. Zaradi njih sem postala pozornejša opazovalka."
Terri, mati, ki je ustvarila lastno blagovno znamko oblačil, pravi: "Mamice – zmorete. Lahko živite radostno življenje s svojimi otroki in svoje sanje. Ne ozirajte se na kulturo okoli vas, ki vam govori, da morate izbirati. Postavite si cilje in razumna pričakovanja. In ne primerjajte se z drugimi. Z Bogom je vse mogoče."
Otroci in sanje se ne izključujejo. V resnici se med seboj podpirajo, kot pravi druga mamica, Brittany, o svoji poti v materinstvo: "Zaradi tega sem bolj ponižna, ker vem, da se žrtvujem, da bi bili moji otroci lahko odlični." Priznava, da to pomeni tako težave kot nagrado.
Zdi se mi, da je prav težavnost tista, ki prinaša nagrado. Materinstvo je kot razbijanje glinenega kozarca, ki v sebi razkrije zlati zaklad. Ko sodelujemo s tem, kar Bog pričakuje od nas, pa naj bo to materinstvo, očetovstvo, predano samsko življenje, redovniško življenje, kakršenkoli poklic, ta žrtev ustvari novo pripoved, novo zgodbo o tem, kdo smo in kam smo namenjeni.
Navsezadnje je to povezava z najglobljim pomenom našega bistva, kdo smo kot človeška bitja, z našim namenom in potjo do sreče. Ali ni povsem razumljivo, da bo iz te bogate prsti samospoznanja, ustvarjalnosti in samožrtvovanja začel rasti najlepši cvet naših sanj?
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
