Wojtek je štiri leta mlajši od Zbyszka. Je tisti brat, ki mu je vedno vse "šlo". Po poklicu je mornar, zaradi česar je bil po več mesecev zdoma. Vsakič, ko je prišel domov, so ga imeli za "kralja", saj je s svojim zaslužkom lahko zgradil hišo in izšolal otroke.
Njegovi ženi Moniki so govorili: "Z Wojtkom si zadela na loteriji. Boljšega ne bi mogla najti". Ko je bil doma, je rad prirejal zabave, na katere so vsi, razen Zbyszka, radi prihajali.
Nenehno primerjanje
Zbyszek dela v ladjedelnici in živi precej skromno. Njegova žena Basia je pred leti zbolela in se je morala upokojiti, zato njuni prihodki niso primerljivi z Wojtkovim. Družina ju je ob vsaki priložnosti primerjala in vedno je bil on slabši od brata.
Bratu je zameril "lahkotno življenje brez težav". "Kaj je on vedel o resničnem življenju, vedno je odhajal, vse si je lahko privoščil, imel je zdrave otroke, zdravo ženo," pravi Zbyszek.
"Nobeden od naju ni rekel, kar mu leži na srcu"
Svoj čas sta brata rada preživljala skupaj. Skupaj sta hodila na nogomet in pivo, nato pa se je "vse zapletlo", ker si nista vzela časa za iskren pogovor. "Nobeden od naju ni rekel, kar mu leži na srcu," pravi Wojtek.
"Pogosto me ni bilo doma. Ni tako enostavno oditi za tako dolgo. Ko me ni bilo, nisem vedel, kaj se dogaja. Ni me bilo doma, ko so otroci opravljali maturo, ko so odhajali na fakulteto. Ko je imela žena težave v službi.
Ko je bilo treba starše peljati k zdravniku. Čeprav sem se jim, ko sem prišel, želel oddolžiti. Z denarjem je bilo najlažje. Imel sem ga in sem ga dajal," se spominja.
"Vsi so imeli Wojtka za gosta. Ker je prišel 'ta boljši' brat, smo morali skakati okoli njega. Vendar ko je bilo treba, sem za starše skrbel jaz. Ko je zbolela moja žena, mi nihče ni pomagal. Zameril sem mu, priznam. Ampak tako se ne da živeti, kar sem spoznal zelo pozno. Svojega brata sploh nisem razumel, čeprav sem ga pogrešal," pravi Zbyszek.
Pomagali sta jima ženi in sv. Jožef
Tudi Wojtek je pogrešal brata, a ni vedel, kako popraviti ta odnos. Med njima je bilo izrečenih veliko grenkih, žaljivih besed. Imela sta veliko zamer in obtožb, veliko čustev, veliko jeze. Ženi sta menili, da brata ne bi smela imeti tako slabega odnosa, zaradi spora so bili nanju jezni tudi starši. Tudi sama sta nekje globoko v sebi čutila, da ta cesta ne vodi nikamor.
In prav njuni ženi, Basia in Monika, ki na sreči nikoli nista izgubili stika, sta se decembra lani odločili, da bosta skupaj molili devetdnevnico sv. Jožefa. "Pozneje sta nama povedali, da molita, ker nista mogli prenesti, da se že tako dolgo ne pogovarjava," pravi Wojtek.
Zakaj sta se odločili prositi za priprošnjo sv. Jožefu? "Basia pravi, da je sv. Jožef moški, ki ve, kaj storiti z ljudmi, kot sva midva," pravi Zbyszek.
In res je vedel. Po devetdnevnici sta se ženi bratov namreč odločili organizirati srečanje. Bližal se je božič in kot vsako leto je bilo treba določiti, kdo kaj pripravi za božični večer. Ženi sta dejali, da se tokrat ne bosta dogovorili po telefonu, ampak osebno, pri Zbyszku in Basii. Wojtek naj bi pripeljal Moniko in jo nato prišel iskat.
Vendar sta ženi imeli drugačen načrt. Basia je prosila Zbyszka, naj odnese smeti, v trenutku, ko sta se pred blok pripeljala Wojtek in Monika. Monika je izstopila iz avta in jima rekla, da ne moreta vstopiti v stanovanje, dokler se ne pogovorita, ter se sama odpravila k Basii. Bil je december, zunaj je bilo hladno.
"Najprej nisva vedela, kaj naj storiva, a mislim, da sva si oba res želela, da bi s tem končala in se pobotala. Izgubila sva že preveč časa. Pomagali sta nama, ker sama nisva mogla podati drug drugemu roko," pravi Zbyszek. "Sedla sva v avto, ker je bilo zunaj mrzlo. Ni bilo druge izbire, kot da začnem govoriti."
"Najin božič"
In ko je začel, je pogovor stekel. Imela sta se o čem pogovarjati. Sprva sta drug drugemu začela pripovedovati o tem, kaj počneta, o svojih družinah. Da Wojtek ne pluje več, da je Basia bolje, da ima nova zdravila, da je zadnje čase v ladjedelnici manj ladij za popravila, da je hči po diplomi našla dobro službo.
Nazadnje je nastopila najpomembnejša beseda: oprosti. Kratko in jedrnato opravičilo, brez nepotrebnih pojasnil, saj sta že leta vedela, pri čem sta. In obžalovala sta, da sta dopustila, da sta se tako oddaljila drug od drugega.
"Monika pravi, da sta bili, ko sta molili k sv. Jožefu, prepričani, da nama bo pomagal. Čeprav sta vedeli, da imava težke osebnosti, da sem trmast. Molili sta istočasno, čeprav na različnih mestih, in pravita, da jima je dal idejo, da naju pustita zunaj. Bilo je pred božičem, a za naju je bil takrat najin božič," pravi Wojtek.
Na tisti božični večer so se prvič v šestih letih vsi za mizo pogovarjali med seboj.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
