Krščanske relikvije so telesni ostanki, orodja mučenja ali vsakdanji predmeti, pripisani svetnikom ali blaženim, ki jih Cerkev hrani na posvečenih mestih in časti pri bogoslužju.
Shranjeni so v t. i. relikviarijih, posodicah različnih oblik in materialov.
Zgodovina relikvij in njihovih relikviarijev
Zgodovina relikviarijev sega v 4. stoletje. Verniki so vedno iskali načine, kako čim bolje ohraniti relikvije, ki so jih imeli za svete in za katere so verjeli, da je z njimi mogoče doseči ozdravitve in čudeže po priprošnji svetnikov, ki so jim pripadali.
Med prve relikviarije prištevamo oltarje, zgrajene na grobovih krščanskih mučencev ali na svetih mestih, povezanih z Jezusovim življenjem.
Češčenje relikvij je spodbudil cesar Konstantin in njegov Milanski edikt, ki je dovolil, da se posveti cerkve nad grobovi in relikvijami svetnikov in mučencev. Med njimi je bila tudi Bazilika svetega Petra, ki je nastala na apostolovem grobu.
Najstarejši relikviariji so bili preprosti leseni zaboji, pozneje pa so začeli ustvarjati relikviarije z umetniško obdelanimi plemenitimi kovinami.
Zlorabe in ponarejanja
Zlata doba relikvij je bil nedvomno srednji vek, ko so svetišča z najbolj češčenimi relikvijami postala pomembne romarske točke.
Prisotnost relikvij v določenem mestu ali svetišču je bila znak prestiža in zaščite. Zato je prišlo do številnih zlorab in velikokrat so častili lažne relikvije. Včasih je bilo težko ugotoviti avtentičnost relikvije, saj so jih velikokrat preprodajali, vzeli kot vojni plen ali pa ukradli.
Tovrstne zlorabe Cerkev strogo prepoveduje po kanonu 1190 v Zakoniku cerkvenega prava.
Martin Luther in relikvije
Martin Luther je nasprotoval uporabi relikvij, ker jih je imel za predmet malikovanja.
Na tridentinskem koncilu so na ta argument odgovorili: "Poučite vernike, naj častijo sveta telesa svetih mučencev in drugih, ki živijo s Kristusom, ki so bili živi udje samega Kristusa in tempelj Svetega Duha, po katerem bodo vstali v večno življenje, da bodo poveličani … Treba je popolnoma obsoditi tiste, ki trdijo, da relikvij svetnikov ne bi smeli častiti."
Klasifikacija relikvij
Katoliška cerkev verodostojne relikvije deli v tri razrede glede na njihovo dragocenost in pomen.
- Relikvije prvega razreda:
Predmeti, ki so neposredno povezani z dogodki iz Kristusovega življenja (sveti križ, kraj Jezusovega rojstva, jasli, …) ali fizični ostanki svetnikov.
- Relikvije drugega razreda:
Predmeti, ki jih je nosil in pogosto uporabljal svetnik (oblačila, knjige, rožni venec, …).
- Relikvije tretjega razreda:
Vsak predmet, ki je prišel v stik z relikvijami prvega ali drugega razreda.
Poznamo pa tud predmete, ki se sicer ne uvrščajo med relikvije, jih pa verniki častijo. To so na primer oljke v vrtu Getsemani.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
