Z vami delimo pričevanje nekdanje vedeževalke Zite Michielin, z upanjem, da odpre oči vsem, ki naivno menijo, da so okultne prakse neškodljive. Zita je z vedeževanjem začela po naključju in s čisto improvizacijo, potem pa sta jo radovednost in raziskovanje pripeljala tako daleč, da se je skoraj izgubila.
V italijanski televizijski oddaji Vade Retro se je Zita pogumno izpostavila, razkrila svoje grehe in šibkosti, da bi tako pomagala drugim. Povedala je:
"Bodite previdni, saj ti hudič ponudi dlan, potem pa ti ukrade celo roko. Okrade te, prevara, pokaže ti lepe stvari, ki v resnici niso lepe. Te temne sile te želijo pridobiti na svojo stran (…)"
"Improvizirana vedeževalka"
Zita je delala v klicnem centru in nekega dne so ji posredovali klic gospe, ki je želela, da ji vedežujejo iz kart. Zita tega ni še nikoli počela, a je v tisti situaciji postala "improvizirana vedeževalka". Takole je pripovedovala:
"(…) tega absolutno nisem želela storiti, saj nisem bila vedeževalka in nisem znala brati kart. O okultnih praksah nisem vedela ničesar. Vse to mi je bilo čista neznanka. Zgodilo se je, da so mi ta klic vseeno posredovali, ker takrat ni bilo na razpolago nobene druge uslužbenke. Tako sem se znašla s kupčkom kart, ki jih nisem poznala, ženska na telefonu pa je bila prepričana, da je na drugi strani vedeževalka. Vzela sem kupček kart, jih vrgla na mizo in začela sem govoriti to, kar mi je prišlo na pamet, pojasnjevala sem podobe, ki sem jih videla na kartah (…) to je bil moj "krst" (…) tarot karte."
Ne le tarot karte …
Bila je pretresena in prestrašena, ko jo je oseba na drugi strani linije vprašala, kako ve toliko stvari o njej. To jo je navdalo z veliko radovednostjo: želela je izvedeti več o okultnem svetu, zato je začela zbirati informacije in študirati to področje tudi ponoči.
"Po tej izkušnji sem postala radovedna (…) kupila sem si komplet tarot kart, ki je vseboval tudi knjižico z informacijami o kartah. (…) Začela sem s tarot kartami, potem pa sem zato, da bi potešila svojo notranjo lakoto, sprejemala vse, na kar sem naletela in kar sem našla. Nikoli nisem bila verna, nikoli nisem obiskovala cerkve, o veri nisem imela nobenega znanja razen znanja z verouka iz otroštva. (…) Bila sem v iskanju, ko imaš to notranjo lakoto, (…) potrebuješ nekaj več in če nimaš v rokah ničesar, se vržeš v karkoli najdeš. (…)"
Vedeževalka doma
Njeno zanimanje je tako naraslo, da je doma odprla zasebno komercialno linijo, na kateri je vedeževala strankam. Tako je prek strank spoznala njej dotlej neznani okultni svet. Prepričana je bila, da s svojim delom ljudem pomaga, počutila se je koristno:
"Prišla sem do te stopnje, da nisem več potrebovala kart, osebo sem zaznala po glasu, po barvi glasu sem kar spontano dobila določene odgovore, kot bi začutila osebo in videla njene okoliščine. Kar sem povedala, je bilo namenjeno temu, da osebo dvigne. Prepričana sem bila, da ljudem delam dobro."
Prepričana je bila, da ljudem pomaga
Nanjo se je obrnilo veliko ljudi, ki so trpeli na duši ali telesu, in Zita je bila prepričana, da jih s svojimi magičnimi sposobnostmi ozdravlja. Čeprav se je njen občutek vsemogočnosti vse bolj razraščal, v srcu ni bila mirna. Bila je polna nemira, zato se je oklepala vsega, kar bi ji lahko nudilo iluzijo varnosti:
"Po tej izkušnji sem odgovore iskala povsod. Pričela sem s kristali, preučevanjem energij in čaker (...). Študirala sem vse, kar bi mi lahko dalo odgovore. Vstopila sem v scientologijo, prakticirala sem jogo in vse, kar mi je omogočalo, da sem širila del sebe, ki ga nisem poznala. Ljudi sem sprejemala na svojem domu, človeku sem približala svojo roko, da bi čutila njegovo energijo, da bi čutila, kje ima bolezen, ne da bi mi on to povedal, da bi čutila, kje se mu bo v prihodnosti zgodilo nekaj na telesu (…). Vse to mi je omogočalo, da sem ljudem pomagala, v to sem bila prepričana. Vstopila sem v vsako stvar, ki je širila moja spoznanja."
Ne da bi vedela zakaj, je izgovorila stavek iz evangelija
Nekega dne ji je med seanso kot bomba v glavi odjeknila misel iz evangelija, ki je ni nikoli prebrala in je ni slišala od otroštva.
Končno osvobojena
Telesno in duševno slabo počutje, ki sta jo bremenila, sta izginila. Počutila se je lahkotno, znova se je počutila kot bitje, ki ga Bog varuje in ljubi:
"Prej je bilo v mojem domu vedno napeto vzdušje. Bila sem kronično utrujena, notranje sem bila obtežena, nisem bila svobodna. Danes se počutim, kot da letim, ugotovila sem, da ljudem lahko pomagam z molitvijo, nisem se zavedala moči, ki jo ima molitev. V neposrednem odnosu z Bogom Stvarnikom sem se zavedela, da je bil vedno ob meni in me varoval. Zdaj gledam svoje življenje in vidim, da je bil vedno ob meni, čeprav se tega nisem zavedala. Nosil me je dan za dnem, skozi tesnobo, zmote in bolečine (...). Povedel me je v svojo svetlobo, za katero sploh nisem vedela, da obstaja."
"Opravičujem se"
Hvaležnost, ki jo čuti danes, gre z roko v roku z obžalovanjem za vse zlo, ki ga je storila. Njeno obžalovanje in iskrena bolečina jo spodbujata, da moli za osebe, ki jih je "ranila", in prosi odpuščanja.
"(…) bila sem v nevarnosti in v nevarnost sem spravljala tudi ljudi, ki so k meni prihajali na vedeževanje. Kdo ve, koliko bolečine in zla sem jim povzročila na duhovni ravni. Boga prosim, da pomaga ljudem, ki sem jim povzročila duhovne poškodbe. Opravičujem se jim."
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.