Prav to je bilo vprašanje, ki smo ga pred skoraj 30 leti zastavili človeku, ki je bil tedaj osebni tajnik kardinala Josepha Ratzingerja, ko je bil prefekt Kongregacije za nauk vere.
To je bil monsinjor Josef Clemens, Nemec, ki je bil tako kot njegov predstojnik pozneje posvečen v nadškofa in je zasedel pomembne položaje pri Svetem sedežu. Njegov odgovor pojasni marsikaj.
Vpliv velikana
"Joseph Ratzinger je pri 23 letih posvetil dve leti svojega življenja preučevanju enega največjih mislecev v zgodovini, svetega Avguština, o katerem je napisal svojo doktorsko disertacijo," nam je takrat povedal monsinjor Clemens. "Ko preživite toliko časa potopljeni v misli tako briljantnega uma, se vaš um spremeni, poglobi, postane veliko bolj občutljiv in oster."
Zaradi tega veliko bolje razumemo, kar nam je Joseph Ratzinger pozneje povedal kot teolog in kot papež: Krščanstvo je ogenj. Torej ni nekaj dolgočasnega, temveč od nas zahteva navdušeno vero, ki prenavlja svet. A ne da bi pozabili, kdo je tisti, ki svet premika.
Če je Ratzinger kaj sovražil, je bila to improvizacija ali nesmisel: stvari imajo svoj razlog, niso "kar tako". Krščanstvo je "sol", ne "sladkor", je ponavljal.
Tako je tudi razumljivo, zakaj Benedikt XVI. ni bil mehak ali vodljiv papež. Tudi Ratzinger je bil narejen iz te magmatske snovi. Z nogami na tleh, a z dušo na pravem mestu, vedno uprt proti presežnemu je bavarski papež Cerkev zaznamoval na nenavaden način.
Papež ni zaman odstopil. To je bila gesta, ki ga postavlja na mesto brez primere v zgodovini Cerkve. V zgodovini nasploh.
Veličina ponižnosti
Ratzinger je veliko razmišljal o Genezi (Prvi Mojzesovi knjigi oz. nastanku sveta, op. prev.). Če Bog česa ne dopušča, je to napuh. Arogantni človeški ponos, ki verjame, da lahko obvlada in zlorabi naravo, ki izkorišča človeka.
Ratzinger je imel prav. Skrbno je razmišljal o Duhu in stvarstvu. In trdno je verjel v Duha, ki popravlja, ki odpušča, ki ustvarja, ki vse dela na novo. Ta ustvarjalni in prenavljajoči Duh se ni pustil zapreti in tega se je zavedal tudi bavarski papež. Cerkev bi lahko imela svoje meje, njen Duh pa ne.
Katoliška cerkev se zavzema za strpnost, spoštovanje, prijateljstvo in mir med vsemi narodi. Tako je rekel Benedikt XVI., ko je primerjal skupne korenine Judov in kristjanov. Nemški papež ni verjel v muhastega Boga, ki bi ustvaril svet, ne da bi vedel, kaj hoče.
Povabilo tudi nam
Če želite spremeniti svoj um in mišljenje, lahko tudi vi sledite Ratzingerjevim stopinjam in se potopite v spise velikih duhov, kot je bil njegov učitelj sveti Avguštin. Čeprav lahko, če želite, začnete z branjem prve okrožnice Benedikta XVI. Bog je ljubezen, ta po 17 letih ni izgubila svoje svežine. Z njo nas spremlja tudi v teh trenutkih.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie.
