Prek te igre bo vsa družina bolje spoznala Slovenijo

V počitniških dneh smo z družino preizkusili novo družabno igro Slovensko zamejstvo in Slovenija. Igrali smo v družinskem krogu, vključeni pa smo bili vsi družinski člani, otroci starosti med osem in 14 let ter dva odrasla. Na škatli sicer piše, da je igra namenjena šele starosti od 12 let naprej, a kot vemo starši, zelo težko enim otrokom dovolimo, da igrajo, in drugim rečemo, da ne smejo. Zato smo vključili tudi najmlajšo, osemletnico, ki je nad družabnimi igrami zelo navdušena.

Igra Slovensko zamejstvo je zasnovana didaktično, saj ‒ kot je poudaril naš devetošolec ‒, ni namenjena le zabavi, ampak je tudi poučna. V okviru ene igre (škatle) pravzaprav dobimo štiri različne družabne igre, ki med seboj niso povezane. Igre se imenujejo po štirih vprašalnicah, in sicer Kaj, Kje, Kako in Kdaj. Prav po tem vrstnem redu bi lahko razvrstila tudi njihovo zahtevnost in primernost za različna starostna obdobja.

Ta igra je od vseh štirih najmanj zahtevna in vsi smo jo ocenili kot zelo zabavno. Gre za spoznavanje narečnih besed za različne predmete (ali osebe) iz vsakdanjega življenja. Narečne besede pa so vzete iz besedišča zamejskih Slovencev različnih pokrajin, zato so nam zagotovo manj poznane ali pa jih celo še nikoli v življenju nismo slišali. Igro bi ocenila kot primerno za otroke od osem let dalje, je zabavna, poučna in širi besedišče ter nas spodbuja k povezovanju besed, ki jih morda poznamo tudi iz tujih jezikov.

Ta igra je malenkost podobna igri Človek ne jezi se, saj poteka na poljih, razporejenih okrog table z zemljevidom Slovenije. Pri tej igri spoznavamo lokacijo najrazličnejših krajev in znamenitosti znotraj Slovenije ter za njeno mejo (ti so vezani na življenje zamejskih Slovencev). Tudi ta igra nam je bila zelo všeč, pri njej smo obnovili naše znanje zemljepisa in se ob tem lahko pogovarjali o krajih, ki smo jih že obiskali na družinskih izletih, so nam znani z obiskov gora in tako dalje.

Otroci so rekli, da je ta igra nekoliko podobna popularni igri Activity. Pri njej dobimo kartico z napisanim pojmom, povezanim s Slovenijo. Ta pojem moramo razložiti soigralcem, oni pa morajo ugibati, za kaj gre. Pri tem pa ne smemo uporabiti besed, ki so zapisane na kartici pod pojmom (in so z njim seveda zelo močno povezane), kar igro oteži in naredi zanimivo. Ker gre za abstraktne pojme, deloma vezane na slovensko politiko ter zgodovino od osamosvojitve naprej, je igra za otroke pretežka, marsikdaj pa bi tudi sama ostala malce v zadregi, kako razložiti katerega izmed pojmov.

To igro bi označila za najtežjo, pravzaprav bi rekla, da je primerna le za ljudi, ki so bodisi zaradi svoje strokovne izobrazbe bodisi zaradi ljubiteljskega zanimanja močno podkovani v slovenski zgodovini. Vprašanja so najrazličnejša, sprašujejo pa nas po letnicah od daljne zgodovine (npr. nastanek kneževine Karantanije) do novejše (npr. kdaj je Slovenija prvič uspešno predsedovala Evropskemu svetu). Nekatere letnice so takšne, ki bi jih morali poznati vsi, spet druge bodo poznali le ljubitelji zgodovine.

Igro bi ocenila kot primerno za didaktične namene v višjih letnikih osnovne šole ali za srednjo šolo, morda bi jo lahko uporabil tudi profesor zgodovine pri izpitih, ki so povezani z zgodovino Slovenije.