Vedno sem bil mnenja, da nenehno pritoževanje ustvarja nezdrav, negativen pogled na svet. Ljudje, ki se običajno pritožujejo, težko najdejo pozitivne rešitve za neuspehe, njihove cinične besede pa začnejo oblikovati njihov način razmišljanja. Tisti, ki se pritožujejo, so se od nekdaj zdeli manj srečni od optimistov, skoraj kot da bi se sami prepričali, da so nesrečni. V tem smislu so sami sebi največji sovražniki.
Vsakič, ko se zalotim, da se pritožujem – kar se dogaja pogosteje, kot bi si želel priznati –, ugotovim, da se je nekje zalomilo. Nekaj me moti in tega ne morem rešiti, zato se obrnem na kakšnega ubogega prijatelja in si dam duška. Nadaljujem in nadaljujem, osredotočam se na svojo nesrečo in prijatelju ne dovolim, da bi mi kaj rekel. Prepričan sem, da je to zelo nadležno.
Morda ste se že kdaj znašli v takšni situaciji. Če je tako, potem verjetno veste, da tistega, ki se pritožuje, v resnici ne zanima rešitev njegove pritožbe. Konec koncev se je lepo počutiti slišanega. Pritoževanje je preprost način za navezovanje stikov, zlasti če imata obe strani enako mnenje. Pomaga, če vam povejo, da ima vaš pogled vrednost. Pritoževanje zbližuje dva človeka, saj se oba počutita slišana in podprta.
Težava je v tem, da se preveč pritožujemo
Nič nenavadnega ni, če se pritožujemo tudi do 30-krat na dan, vendar preprosto ne razumem, kako je to zdravo. Nočem, da bi bili vsi moji stiki čez dan tako negativni. Želim verjeti, da se lahko s prijatelji povežem na druge, bolj zanimive in pozitivne načine.
Ko se začnemo pritoževati, se počutimo tako dobro, da se je težko ustaviti. To postane dolgotrajno razglabljanje o krivicah. Če pa postanemo preveč negativni, se bodo prijatelji, ki so bili sprva razumevajoči, odmaknili, ker vedo, da se klepet vedno sprevrže v izživljanje.
Poleg tega sem opazil, da se morda v danem trenutku dobro počutim, če lahko svoja negativna mnenja pustim prosto in hitro leteti, vendar se na koncu zaradi tega vsi počutijo slabše. To je slaba stran pritoževanja.
Pritoževanje je v Svetem pismu
Ko med vsakodnevnimi molitvami prebiram Psalme, si ne morem kaj, da ne bi opazil, da se psalmist veliko pritožuje. Tako zelo, da preučevalci Svetega pisma določeno vrsto psalmov imenujejo "žalostinke". Z drugimi besedami, psalm je pritožba nad Bogom.
Kot duhovnik pogosto prihajam k ljudem, ki se čutijo krive, ker se pritožujejo nad Bogom ali ga celo krivijo za vse slabo v svojem življenju. Povem jim, da se Bog lahko spopade s tem. Kot kažejo psalmi, so pritožbe na pravi način zelo pomemben del pravega, neokrnjenega in zdravega odnosa. Močno duhovno življenje – ali zakon, prijateljstvo – vključuje občasne očitke. Tako se razbremenimo in gremo naprej. Iskrenost in transparentnost sta ključnega pomena za vsako razmerje.
Vsi se moramo občasno pritoževati, vendar obstaja pravi način za to
- Prvič, pomembna je pogostost – Pritožbe bi morale biti veliko redkejše kot 30-krat na dan. Po mojem mnenju tako visoka stopnja negativnosti kaže na zasvojenost z dramo ali veselje do občutka, da ste žrtev. Psalmi niso od začetka do konca napisani s pritožbami, ampak je v njih veliko zahvalnih psalmov, hvalnic in veselja. Ob vsaki pritožbi se spomnite na dve (ali več) stvari, za katere ste hvaležni.
- Drugič, pritožite se pravi osebi – Ne pritožujte se nekomu, na kogar bodo vaše težave negativno vplivale in bo postal spletkarski in ciničen. Ne pritožujte se vedno znova nad isto stvarjo več ljudem. Enkrat to povejte zaupniku, ki mu zaupate, in s tem končajte. Ne iščite zaupnikov, ki vam ne bodo oporekali, če je vaša pritožba neutemeljena. Priznavanje pomanjkljivosti je v redu, vendar postane nezdravo, če o njej samo govorite, namesto da bi našli način, kako jo odpraviti ali popraviti svoj odnos do nje.
- Tretjič, pritožite se iz določenega razloga – Obdelajte čustvo. Ocenite stanje. Poiščite rešitev. Najhuje se počutim, ko vem, da sem brez razloga širil strupeno negativnost.
Pritoževanje je tako kot vse drugo lahko slabost ali vrlina. Vse je odvisno od tega, kako se z njo spoprimemo. Morda je pravi dar pritoževanja realistično priznanje, da življenje ni popolno, vendar bo vse še vedno v redu. Psalmist pravi: "Pred njim izlivam svojo tožbo, pred njim sporočam svojo stisko." Vedno se lahko z nekom pogovorite in se počutite razumljeni. Nihče od nas ni nikoli sam.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Valerija Trček.
