Kako do mirnega okolja doma in v šoli

Kaj je za nas "mir" in kaj "stres"?

To vprašanje ima več ravni: tista, ki ji bomo sledili, je pedagoška. Naš cilj je izobraževalni upeh. Da bi to dosegli, bomo definirali elemente miru tako doma kot v šoli.

Kako je videti miren dom?

Dom za mirno življenje mora biti predvidljiv. Ves čas moramo vedeti, kaj se bo zgodilo, v urnikih, v vedenju, v načrtih.

K doseganju miru pomaga tišina. Omogoča nam, da lahko razmišljamo in se poslušamo. V tišini lahko nastopi pogovor, v katerem se ne povzdiguje glasu, v katerem se govori in posluša.

Tudi red je jamstvo za mir. Imeti pospravljeno hišo pomeni vedeti, kje so stvari, po katerih lahko posegamo: zlikana oblačila, poln hladilnik, knjige, torbice, igrače …

Red zahteva, da vsi sodelujejo po malem, tako da vsak naredi svoj del. Naj ima vsak svojo nalogo, za katero je jasno, kdaj jo je treba opraviti. To vključuje čiščenje avta, psa, balkona, tedensko nakupovanje, za katerega vedno veste, kaj potrebujete.

Pogovor, jezik, spomin, korenine. To je zelo obsežna tema. Če so izpolnjena prejšnja štiri merila, se lahko družina zave same sebe in svojih korenin in na tem gradi svojo identiteto.

Vse to zahteva potrpežljive, pozorne, srčne, vesele starše.

Mir v šoli, skupaj z mirom doma, je ključ do počlovečenja. Dosegamo ga s posredovanjem znanja, pa tudi načrtovanjem prihodnosti.

Mir in človeškost se lažje dosežeta v majhnih, predvidljivih, umirjenih šolah, kjer so pravila smiselna in jasna, kjer je jasen red v učilnicah, med odmori, pri higieni, v jedilnici, …

Pomembna je tudi tišina. Vpitje ni značilno za majhne, ampak za vznemirjene otroke. V osnovnošolskem in srednješolskem izobraževanju sta tišina in samokontrola nujni za koncentracijo in za to, da se sliši učitelja.

Prenos, vsebina, jezik in pripoved. Šola mora biti usmerjena v to, da učencem nudi orodja za izbiro lastnega življenja in poklica. To lahko doseže z dobro razlago, pa tudi z veliko branja, pisanja in ustnim izražanjem.

Potrebno je imeti tudi potrpežljive, pozorne, vesele učitelje.

Vdor najnovejših tehnologij (in s tem zaslonov) v družine in šole pomeni vstop stresa, vznemirjenosti in dezorientacije v domove in izobraževalne centre.

Čezmerna prisotnost tehnologije razčloveči, odklopi, izolira. Ločuje družinske člane, slabi njihovo identiteto. V šoli je pretirana prisotnost tehnologije moteča pri predajanju znanja, pa tudi pisnem in ustnem izražanju.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.