"Preveč me je strah trpljenja", "Ne zmorem", "Preveč je tvegano" … Le kdo se ni spopadal s podobnimi omejujočimi mislimi? "Čisto moj primer!" nam je zaupala 23-letna študentka Klara.
"Včasih se mi zdi, da živim dvojno življenje. Zjutraj načrtujem velike spremembe in si želim vse obrniti na glavo. Nekaj mi prigovarja, da moja pot ni v tem, da uspešno končam šolanje, temveč naj raje odidem v misijone, kar bi bilo bolj neposredno povezano z mojo vero. Ko pa nastopi večer, tihi glasek našteva ovire: 'Bodi realna!', 'Preživeti moraš', 'Težki časi so' … Ni lahko opustiti vseh misli," priznava.
Preživljati se ali živeti v polnosti?
Kaj pomeni zares živeti, preživljati se ali polno živeti? Ali Klaro večerni tihi glasek vrača v resničnost s tem, ko jo ohranja v udobnem življenju brez trpljenja in skrbi? Kako se ogniti napačnim prepričanjem?
V knjigi La véritable philosophie du Christ. Osez désirer tout (Prava Kristusova filozofija: upajte si želeti vse, op. prev.) francoski filozof Denis Marquet podaja osupljiv odgovor. Izhaja iz Kristusovega priporočila:
V odlomku Jezus opisuje način življenja, v katerem so človekove potrebe izpolnjene in vlada popolno izobilje. Toda ali je takšen način življenja, kot ga opisuje Kristus, sploh možen? Kako ne biti v skrbeh za preživetje?
"Kristus predlaga prenovo našega bitja. Vse, kar vemo, odslej nima več nikakršne vrednosti. V resnici živimo iz večnega življenja. Toda odločili smo se, da se ločimo od vira življenja. Smo pod vplivom pritiska oziroma bojazni, da moramo najprej poskrbeti za materialno plat življenja, čemur napačno pravimo 'preživeti'. Kristus nam predlaga," piše Denis Marquet, "pravo pot, po kateri dosežemo popolno izobilje."
Vprašanje prioritet
Ključna je beseda "najprej". V navedenem odlomku Kristus preobrne vrstni red prioritet: najprej najnujnejše, nato šele vse drugo. In opozarja: če tisto vse drugo postane prioriteta, se lahko najnujnejše izgubi.
Zato je treba vsakodnevne skrbi in težave vzeti kot tisto "drugo". "Če živimo v pomanjkanju (gmotnem, družbenem, čustvenem …), pomeni, da iščemo najprej tisto, kar je drugotnega pomena," pravi filozof.
Kako dnevne skrbi in težave postaviti v drugi plan? Kako upoštevati vrstni red prioritet in si v življenju upati vse? Dve usmeritvi prihajata iz Kristusovega nauka:
1Obrniti se navznoter
Le kdo v vsakodnevnem življenju ne doživlja bolj ali manj intenzivnih napetosti zaradi običajnih težav in skrbi? "Bolj se nagibamo k zunanjim rečem (ljudem, dobrinam, situacijam), po katerih hrepenimo, in se upiramo vsemu, kar nas v zunanjem svetu plaši," piše Denis Marquet.
In čeprav so potrebe po hrani, obleki in strehi nad glavo zadovoljene, ni nujno, da napetost splahni. Prebuja namreč nove želje: po še okusnejši hrani, lepši obleki, večjem domu …
"Hlepenje nas premetava od ene privlačnosti k drugi in nas nikoli ne pusti pri miru. Zavest, zaslepljeno od zunanjosti, potiskamo ob rob nas samih in zato sami sebe zaznavamo le še po spremembah napetosti in kratkotrajnih olajšanjih."
Kristus jasno pove, da obrobno ni najnujnejše in priporoča, da se obrnemo v notranjost. Zakaj? Sveti Avguštin se je dobro izrazil: ker je Bog "globlji v meni kot moja najgloblja notranjost".
2Ozdraviti bolne želje
Kako torej ravnati s skušnjavami in željami, usmerjenimi v obrobje? Budizem govori o človeku, "bolnemu od želja", in predlaga, da se zdravi tako, da si neha želeti. Krščanstvo ima popolnoma drugačen pogled: želja je tista, ki je bolna. Ni se je torej treba znebiti, temveč jo je treba popraviti, ji "povrniti zdravje".
"Kristusovo zdravljenje ni v tem, da se željam odpovemo, temveč da željo popravimo. Kadar gre za odpoved nečemu, ne gre za željo niti za to, kar si želimo, temveč gre za napačen vrstni red prioritet. Kaj je torej treba v našem vrstnem redu želja postaviti na prvo mesto?" "Iščite najprej Božje kraljestvo in njegovo pravičnost." Tako pojasnjuje Denis Marquet.
Kristus predlaga prenovo bitja tudi s tem, da željo umestimo v večnost, daleč stran od napetosti, vezanih na končne dobrine. Vabi nas k radikalnemu načinu življenja, ki zahteva eno stvar: nehati se boriti, nehati se pehati.
Spočiti se v Bogu in upati si želeti večnost: "Pridite k meni in vam bom dal počitek." Počitek v Bogu in želja po večnosti prinašata polnost v dveh pomembnih razsežnostih: v milosti in ljubezni.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
