Vsak človek hrepeni, da bi imel v otroštvu in tudi pozneje t. i. varno bazo in varno izhodišče: da bi bil sprejet in pomirjen doma in bil opogumljen, ko gre v svet. Iz tega sledijo potem različni tipi navezanosti v zakonskih odnosih kot tudi v odnosu do Boga. In včasih je potrebno zelo veliko energije, časa in angažiranosti, da posameznik polagoma preide iz nevarnega v varen tip navezanosti.
Varen tip navezanosti je v redu, medtem ko se pri tesnobni obliki navezanosti lahko posameznik pogosto boji osamljenosti, zapuščenosti in zavrženosti. To je ponavadi povezano z otroštvom, ko ni bil dovolj ustrezno pomirjen, kar pušča v njem določeno stopnjo negotovosti in tesnobe.
Pri izogibajoči navezanosti se ljudje zaščitijo pred svetom in drugimi, saj imajo občutek, da so njihovi najbližji do njihovih potreb neodzivni, zato svoje potrebe do drugih ne izražajo. Podobne značilnosti doživljanja in odzivanja lahko opažamo tudi v odnosu z Bogom.
Ana z mirnim glasom pripoveduje o svoji varni povezanosti z Bogom: "Vem, da ko ga potrebujem, da se lahko zmeraj obrnem nanj in se tako umirim. Moja molitev ni vedno uslišana, ampak že zavedanje, da sem slišana in da lahko prosim, mi pomaga ostati stabilna."
Katja dvomi o veri in Božji bližini: "Vem, da ne bi smela govoriti tako, ampak te dni postanem prav jezna, ko poskušam moliti! Ko sem spet začela hoditi v cerkev, sem bila tako gotova in prepričana, da Bog pomaga, sedaj pa bi včasih kar zakričala: 'Ali me sploh poslušaš? Ti je sploh mar zame? Če bi ti bilo, bi mi pomagal.'" Katja je preplavljena z občutkom tesnobe in vznemirjenosti (tesnobni tip navezanosti) ter dvomi, ali lahko računa na Boga.
Tomaž je bil versko vzgojen in danes hodi v cerkev, ampak meni, da se je vseeno najbolje zanesti sam nase. "Navsezadnje na koncu vedno ostaneš sam in nikogar ne zanima, kako si. Bog? Kaj pa vem ... Vem, da obstaja ... je pa oddaljen. Pač takšno je življenje, ki ga je treba preživeti. Če ti je hudo, poskušaj to čim prej pozabiti." Tomažu se je težko prepustiti in zaupati svoje življenje v Božje roke (izogibajoči tip navezanosti).
Tip navezanosti ni "zabetoniran", treba pa je veliko zavestnega truda, da se spremeni tako v zakonskih odnosih kot v odnosu z Bogom.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
