Mabel Suffield se je rodila januarja 1870 v protestantski družini v angleškem mestu Birmingham. Bila je zelo izobražena ženska, ki je znala več jezikov, med drugim francoščino, latinščino in nemščino, in zelo dobro igrala klavir.
Pri 18 letih se je zaljubila v 13 let starejšega bančnega uradnika Arthurja Tolkiena. Njen oče razmerja ni odobraval, zato je svojo hčer prisilil, da je na odločitev počakala do 21. leta.
V tem času je Arthur prejel ponudbo za službo v oddaljeni Južni Afriki. Zato se je odpravil v Cape Town. Ko je Mabel dopolnila 21 let, je odpotovala na afriško celino k svojemu zaročencu. Poročila sta se 16. aprila 1891 v katedrali v Cape Townu. Januarja 1892 se je rodil njun najstarejši sin John Ronald Reuel Tolkien, v začetku leta 1894 pa še drugi, Hilary Arthur Reuel.
Še isto leto se je Mabel odločila, da se vrne v Anglijo. Arthur je ostal v Južni Afriki z obljubo, da se bo znova pridružil svoji družini, ko se bo lahko.
Ko so se Mabel in otroci poslovili od njega, niso niti slutili, da ga ne bodo nikoli več videli. Preden se je Arthur namreč lahko pripravil na odhod v Anglijo, je nenadoma umrl. John je bil takrat star štiri leta.
Za vdovo in samohranilko dveh otrok je bilo življenje v tistem obdobju zelo težko. Kljub temu se je zelo posvečala svojima otrokoma. Zelo rada jima je pripovedovala zgodbe, ki so pozneje močno zaznamovale literarna dela njenega sina Johna.
Leta 1900 se je Mabel Tolkien spreobrnila v katolištvo. Ta odločitev je s seboj prinesla boleče posledice. Tolkienovim in Suffieldovim, ki so ji finančno pomagali po Arthurjevi smrti, spreobrnitev ni bila všeč. Obrnili so ji hrbet in prekinili s podporo.
Kljub težavam Mabel svoje odločitve ni obžalovala in je svojima otrokoma privzgojila isto vero, ki je spremenila njeno življenje in je pozneje prav tako zaznamovala njena otroka.
V novi nastanitvi, ki se je nahajala poleg katoliške šole, je Mabel spoznala duhovnika Francisa Morgana, ki je zanjo in za njena dva otroka postal pravi angel varuh.
Ravno ko se je zdelo, da je Mabel našla mir in zadovoljstvo, je njeno življenje nenadoma zavrla sladkorna bolezen. Umrla je 14. novembra 1904, stara komaj 34 let. Pokopal jo je oče Francis, ki je dal na njen grob postaviti čudovit križ in začel skrbeti za njena otroka.
Mabel Tolkien je na svojem sinu pustila neizbrisen pečat. Malček je žaloval za svojo materjo, ki je ni nikoli pozabil. Kot tudi ni pozabil njenega nauka, njene ljubezni do pravljic in njene neomajne katoliške vere, ki jo je sam branil vse življenje in je tako močno zaznamovala njegovo delo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Veronika Snoj.
