Manj stvari, več prostora za hvaležnost

V času, ko smo starši z vseh strani bombardirani z nasveti, vzgojnimi prijemi, raznimi seznami, kaj vse mora naš otrok doživeti in imeti, se mi vse bolj zdi, da je tega, kar res potrebujejo otroci, in s tem starši, pravzaprav malo.

Minimalizem pravzaprav ni le razmislek o tem, katerih igrač, okraskov in oblek se lahko znebimo, ker jih ne uporabljamo, ampak nas sprašuje po naših vrednotah. V knjigi Minimalizem avtorica Erice Layne bralca vodi po posameznih področjih življenja in želi, da si na vsakem področju (ena izmed teh je tudi družina) izbere tri vrednote, v skladu s katerimi se bo potem odločal. In če želimo resnično spremeniti svoj dom in svojo družino v bolj minimalistično v potrošniškem svetu, mora biti to vseživljenjska pot in ne modna muha, ki bo po enem mesecu odletela.

Otroci in njihova oblačila, oprema in pripomočki, ki jih potrebujejo med odraščanjem, so idealen primer za izposojo in podarjanje naprej. Vsaj v prvih letih otroci oblačila hitro prerastejo in super je, če imamo nekoga, ki ima otroke pred in za nami, da ta krožijo. Tako dokupimo le najnujnejše. Pri naši precej veliki širši družini s tem nimam težav in kar odrabimo, z veseljem dam znancem ali komu naključnemu v skupinah za podarjanje stvari.

Večji problem se mi zdijo igrače, ki se kar kopičijo, čeprav jih skrbno izbiraš. Najprej je dobro, da izbiramo igrače, ki dolgo trajajo (lesene kocke), ki so primerne za oba spola (kolo) in ki povezujejo otroke (družabne igre). Tudi tu se lahko poslužujemo krožne menjave, če so igrače še v dobrem stanju. Če pa sodim po svoji družini, otrokom največ pomeni čas, ki ga preživimo skupaj. Zato za darila raje izberemo izlete, doživetja in skupni čas.

Nehote se zgodi, da se starši med seboj primerjamo. Če je bilo to včasih omejeno na znance, prijatelje in sosede, se danes večinoma primerjamo z vplivneži na družbenih omrežjih in zvezdniki. Ker je področje otroške mode in pripomočkov za otroke zelo oglaševano, si nehote začnemo delati sezname, kaj vse potrebuje naša družina, da bi lahko bila popolna. Žal pa en nakup vodi k drugemu in nobeden od teh nas ne naredi srečnejših in boljših staršev.

Impulzivni nakupi so nekaj, kar ponavadi ne da dolgoročnih rezultatov. Zato se v trgovino vedno odpravim z listkom, pred rojstnimi dnevi in drugimi obdarovanji pa si naredim sezname želja, da lahko sorodnikom in prijateljem svetujem pri nakupu, če me za to prosijo. Ko o določeni stvari dlje časa razmišljamo, lahko ugotovimo, ali gre res za nekaj, kar potrebujemo, ali po tednu ali dveh ugotovimo, da smo na to že pozabili ali nadomestili s čim drugim.

Na koncu pa se mi zdi pri vsem najpomembnejše, da smo starši zgled srečnega in izpolnjenega življenja. Otroci, ki bodo odraščali v taki družini, bodo gotovo manj navezani na materialne dobrine. In to bodo lahko prenesli tudi na druge odnose v svojem življenju.