Čas draginje je gotovo primeren trenutek, da prevetrimo svoje navade pri shranjevanju hrane. Preveč se je namreč še vedno zavrže zato, ker je nismo ustrezno shranili in se je pokvarila, posušila, splesnila, zgnila ali so jo napadle žuželke raznoraznih oblik in velikosti.
Vsaka družina ima svojo shrambo: za sprotno rabo vsaj manjši hladilnik in nekaj polic v kuhinjskih omaricah, mnogi nekaj hrane shranimo še v kleti, kjer je hladneje kakor v kuhinji, precej je imamo tudi v zamrzovalniku. Vendar vse hrane ne moremo hraniti na enak način. Poglejmo nekaj najbolj osnovnih pravil shranjevanja hrane.
Kaj hranimo v hladilniku?
Sveže salame, siri, jogurti, meso in mleko ter ostanki kuhane hrane, vse to mora v hladilnik, kjer se hrana obdrži vsaj dvakrat dlje, kot če bi jo pustili pri sobni temperaturi. V hladilniku s predali, kjer temperatura ne preseže 0 stopinj Celzija, se lahko obdrži več tednov, ne da bi spremenila svoj videz in svežino.
Pri dnu hladilnika je temperatura nižja kot na zgornjih policah, zato sveže meso, zlasti perutnino in ribe, vedno hranimo na najnižji polici. Pri shranjevanju v hladilniku velja še osnovno pravilo: vse ovijmo s folijo, shranimo v vrečko, gobe dajmo v papirnato vrečko ali jih pospravimo v posodice.
Nikar ne pustite na polički odprtega zavitka salame, ker se bodo rezine posušile. Še več, v hladilniku se bo tako povečala vlaga, kar je idealno za razvoj plesni, ki se je zlepa ne morete znebiti. Kislo zelje bo odišavilo maslo in sladko smetano na torti, medtem ko bo marmelada zagotovo pokazala svojo slabo stran. Plesniva živila moramo zavreči v celoti, kar je hud udarec za denarnico.
Mnogi v prepričanju, da delajo prav, tudi kruh pospravijo v hladilnik, kar je narobe. Tam se prehitro izsuši in postara, v plastičnih vrečkah se, nasprotno, preveč navlaži in prehitro splesni. Kruh vedno pospravimo v platneno vrečko ali v lesen predalnik in shranimo v omarico.
Nekaj kruha je vedno smiselno tudi shraniti v zamrzovalnik in ga, ko ga potrebujemo, v minuti ali dveh odtalimo v mikrovalovni pečici, v pečici na programu za odtajanje ali čez noč na sobni temperaturi.
Vsa hrana, ki jo boste zamrznili, naj bo žemljica ali nekaj zrezkov iz puranjih prsi, mora biti prav tako dobro pakirana v posodice ali ovita v folijo/vrečko, pri čemer kar najbolj iztisnite zrak, da med skladiščenjem preprečite oksidacijske procese, zavitek sploščite, da pospešite čas zamrzovanja, na embalaži pa označite vsebino ter datum zamrzovanja. Ne verjamem, da po treh mesecih še vedno ločite zamrznjene puranje zrezke od telečjih.
Olja hranimo v temnem prostoru (v kleti, za sproti pa v omarici in ne na delovnem pultu), steklenice mnogokrat celo ovijemo v aluminijasto folijo, da preprečimo oksidacijo maščob. Vložena živila prav tako pospravimo na police v hladno in suho klet.
Kaša, kosmiči, suhe stročnice in drugi žitni izdelki sodijo v suh prostor, kjer zračna vlaga ne preseže 13 odstotkov. Hranimo jih v originalni embalaži (navadno je to trpežnejši papir in/ali polietilenska folija) ali v steklenih posodah.
Manjše količine do dveh kilogramov hranimo kar v kuhinji v omarici, večje količine v hladni kleti, vendar zalogo redno pregledujemo. Smiselno je namestiti vabe za škodljivce in jih redno pregledovati. Ste vedeli, da za miši v mišelovko nastavimo orehovo jedrce in ne sira?
Zabojček jabolk ob kosilnici za travo?
Žal vsaka klet ni primerna za shranjevanje hrane. Zelenjava in sadje zahtevata nekoliko višjo vlago in nizko temperaturo, krompir višjo temperaturo in temo, žita pa od vsega najbolj nizko vlažnost, kar pomeni, da vseh sort hrane ne moremo hraniti v istem prostoru.
Če bi radi ob vsem tem imeli še smuči, kolesa in kosilnico za travo, si naredite več škode kot koristi. V takem primeru je treba prostore v kleti razdeliti, pregraditi, morda nekaj hrane pospraviti v plastične zaprte zaboje (vsaj za žitne izdelke in moko) ali hrano kupovati sproti. Tudi če imate klet, ki je primerna za hranjenje žit, vseeno svetujem, da ne hranite večjih količin moke in kosmičev.
Z mletjem se poruši naravna zaščita zrna, steče proces oksidacije maščob, postopno izgubljamo tudi vitamine, kar je najbolj očitno pri polnovrednih vrstah moke. Moka lažje veže vlago, sprime se v kepe, grudice, kar je očiten znak neprimernega skladiščnega prostora. Premislite, koliko teh živil porabite, in jih nabavite zgolj za en mesec.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
