Nekoč je blestel kot kuhar in plesalec, danes je duhovnik in zgled številnim mladim

Dariusz Kamiński je duhovnik in vikar v župniji Svete družine v poljskem mestu Tychy, katehet na tehnični šoli in pravi spletni vplivnež, saj mu na TikTok profilu Montenegrus (Črna gora, op. a.) sledi več kot 220.000 ljudi.

Preden se je odločil, da bo šel v semenišče, se je izobraževal na področju kulinarike in se več kot 15 let ukvarjal z uličnim plesom, imenovanim breakdance.

"Kuhanje in ples sta pomemben del mojega življenja. V plesu sem užival že od malih nog. Ko sem začel svojo plesno avanturo, je bil breakdance pri nas šele v povojih. S prijatelji iz plesne družbe smo se učili s pomočjo kaset in tujih filmov, ki so bili sami po sebi svež veter, nekaj, po čemer si hotel poseči," je povedal v intervjuju za poljsko izdajo Aleteie. V lepem spominu mu ostajajo izleti in plesna tekmovanja.

V tretjem letniku srednje šole za gastronomijo se mu je razodel Bog. "Seveda sem Boga poznal že prej. Dolga leta sem bil ministrant, toda o duhovništvu sem začel resno razmišljati v srednji šoli. Takrat sem svoje življenje zaupal Jezusu, rekel sem: 'Želim hoditi za tabo.' Bog mi je bil zelo zvest."

V smehu pove, da se je po tej odločitvi v njegovem življenju začelo pojavljati veliko super deklet. "Bog mi je jasno pokazal, čemu sem se odpovedal, ko sem se odločil postati duhovnik. Mislim, da je bila to zelo poštena igra z njegove strani." Sledil je klicu v duhovništvo in vstopil v semenišče v Katovicah.

Tudi po tem mu ni bilo treba opustiti svoje plesne in kuharske strasti. Dariusz pripoveduje, da mu je zelo všeč danska kuhinja, s katero se je v srednji šoli seznanil na dvomesečni praksi na Danskem. Zelo rad pripravi palačinke po njihovem receptu, kot skrivno sestavino pa omenja pivo, ki maso naredi bolj gosto in izboljša okus.  

V prvem letniku bogoslovja se je vključil v služenje brezdomcem. "Spremljanje ljudi v krizi brezdomstva sem dojemal kot poklicanost v poklicanosti." Po nekem izletu je ostalo veliko kruha in nadrejene je prosil, ali ga lahko odnese brezdomcem. Tako se je začelo njihovo sodelovanje. "Skupaj z mestno stražo smo obiskovali prazna poslopja, kjer so bivali brezdomci, jim nosili tople obroke, organizirali razne dobrodelne akcije, zanje maševali v semenišču in z njimi igrali nogomet. Takrat se je zgodilo veliko dobrega."

Med njimi so se stkali topli in zaupljivi odnosi. "Mnogi od njih so izšli iz krize brezdomstva. Danes so samostojni, imajo domove, ustvarili so si družine." Po pripovedovanju Dariuszovih sodelavcev večkrat pokličejo in vprašajo po duhovniku, saj želijo z njim deliti nedavne dogodke v njihovih življenjih. "Osebno me to zelo spodbuja in potrjuje, da vedno obstaja upanje in da lahko v vsakem trenutku življenja začneš znova."

Med pandemijo koronavirusa je poljski duhovnik na Facebooku redno objavljal krajše video kateheze, ki so bile med mladimi dobro sprejete. Na pobudo enega od animatorjev je pozneje ustvaril še račun na TikToku, ki ima danes več kot 220.000 sledilcev.

Dariusz dela kot katehet na tehnični šoli, delo z mladimi ga zelo veseli. "Biti katehet zame ni toliko služba, saj to ni le čas, preživet v šoli, ampak želim te mlade spremljati tudi zunaj šole. Velikokrat se dijaki po pouku želijo pogovoriti o svojih težavah, kaj jih muči, s čim se borijo. […] Vesel sem, da lahko mladim govorim o Bogu. Tudi sam se od njih veliko naučim."

Kaj bi kot duhovnik mladim rad dal v kovček, s katerim bodo šli v svet? Dariusz odgovarja: "Najprej vero, da obstajajo oči, ki jih vedno gledajo z zaupanjem, in da obstaja srce, ki vedno bije zanje. So Božje oči in srce."

"V življenju vsakega človeka so napake, spotikanja, ne le dobri, ampak tudi slabi trenutki. Zato bi rad, da ti mladi vstopijo v odraslost z zaupanjem, da tudi če se v njihovem življenju zgodi kaj težkega – kakšno trpljenje ali neuspeh –, lahko pridejo k Jezusu Kristusu, ki je ljubezen. Ki jih ne bo zavračal ali obsojal, ampak jih bo tolažil in ljubil. Kajti tudi če človek izgubi vero vase, Bog nikoli ne izgubi vere v človeka."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie.