Kako se izogniti pastem čustvene nezvestobe

V življenju zakoncev je veliko načinov, kako biti bolj ali manj nezvest. Pogledi in misli, kretnje in besede, v službi ali prek telefona … Morda se sprva zdi, da ni nič, toda sovražnik naših duš ve, kako prikrito manipulirati z nami in doseči, da eden od zakoncev nehote zdrsne v "srčno nezvestobo".

"Čeprav si oblike nezvestobe vsakdo razlaga drugače, ni nobenega dvoma, da lahko srčna ali čustvena nezvestoba prizadene prav toliko kot spolno prešuštvo," v pogovoru za Aleteio pojasnjuje Raphaëlle de Foucauld, zakonska svetovalka.

"Ne glede na to, ali gre za klepetanje s sodelavcem na družbenih omrežjih ali pa delo z njim v pisarni pozno v noč, se čustvena nezvestoba zgodi, ko zakonec vstopi v čustveno zaupno razmerje z nekom drugim. To lahko zakonski zvezi škoduje enako kot nezvestoba v spolnosti."

Spogledovanje s sodelavcem se morda zdi kot neškodljiva zabava – zgolj način, da okrepite svoj jaz. Toda to "nedolžno" dejanje se zlahka sprevrže v resnično zaupen odnos, ki vas sili, da greste še dlje.

Pomemben opozorilni znak je želja, da bi razmerje ostalo skrivnost. Kar se začne kot ohranjanje skrivnosti, se sprevrže v laganje. Posledično so na voljo vsi dejavniki, ki lahko prizadenejo zapostavljenega zakonca: občutki izdaje, ljubosumja in negotovosti.

Ti so enako močni in resnični kot v primeru telesne nezvestobe. "Da bi zakon zdržal, potrebuje tri temeljne stebre: zaupanje, spoštovanje in varnost," trdi de Foucauldova. Ko ti odpovedo, se zakon znajde v krizi.

Seveda imate lahko prijateljstva tudi zunaj zakonskega razmerja. Vendar nobeno od njih ne sme biti boleče za zakonca. "Ko nekdo postane poseben zaupnik vašega zakonca, predvsem kar zadeva vajino razmerje, je tveganje, da prestopi rdečo črto, precejšnje. Tovrstna srčna nezvestoba lahko postane nevarna, saj si prisvoji mesto, rezervirano za odnos med zakoncema," razčlenjuje zakonska svetovalka.

Podobno lahko tovrstne nevarnosti par doletijo tudi zaradi prijateljstev na družbenih omrežjih. Virtualna razmerja so resnična v smislu, da lahko drug drugega prizadenejo na preveč resničen način.

Toda kako se lahko izognete pasti srčne nezvestobe, ko se vam ponudi priložnost zanjo?

P. Paul Habsburg, ki pripravlja pare na zakrament svetega zakona v eni od pariških župnij, meni, da hudič, ki želi uničiti naše zakone, "ne bo predlagal prešuštva. To se ne zgodi kar tako".

Včasih pa smo lahko "nekoliko preveč navdušeni nad zaupnim pogovorom s to ali ono osebo v službi. Kar se zdi povsem nedolžno, lahko pomeni tudi to, da smo tej osebi namenili preveč prostora v svojem srcu," pojasnjuje p. Paul in takole svetuje, kako se izogniti tej pasti:

Bistvenega pomena je, da raziščemo svoje srce in njegovo naravo ter prepoznamo, kdaj nam sprejemanje rahle nezvestobe v srcu povzroči malce zadovoljstva. Vprašanje je naslednje: ko sprejemamo drobna dejanja pozornosti od nekoga, ki ni naš zakonec, ali smo resnično zvesti svojim poročnim zaobljubam?

Ali smo zvesti v svojem srcu? Če se začne kazati nezvestoba srca, ali ni to nepričakovano povabilo, naj obnovimo svoj brezpogojni "da" zakoncu in se znova naslonimo na Boga kot na zaveznika naše zakonske zveze?

Zakonca si s sklenitvijo zakonske zveze obljubita medsebojno ljubezen in spoštovanje za vse življenje. Toda mali "da" izpred toliko in toliko let je sčasoma verjetno postal utesnjen. Treba ga je obnoviti in prilagoditi novim razmeram skupnega življenja.

Zakonska zveza nikoli ni statična; zakonca se spreminjata, spreminjajo se tudi okoliščine. Življenje vsak par postavi pred nepričakovane izzive, v katerih je nujno, da obnovita svoj ideal zvestobe in izključevanja tretje osebe, ideal popolne podaritve sebe drugemu.

Okoliščine, v katerih zaznamo korak k srčni nezvestobi, so lahko odlična priložnost, da obnovimo prednost svojega zakona pred vsemi drugimi odnosi, da znova izberemo svojega zakonca in obnovimo svojo predanost. In kako se prepričati, da boste ostali zvesti? Recept je preprost. Zastavite si eno samo vprašanje: ali se lahko s partnerjem odkrito in v miru pogovorite o tem drugem razmerju?

Jezus je še predobro vedel, da so ljudje v vseh stvareh, ki se dotikajo področja naklonjenosti, sami sebi pogosto zelo slabi sodniki. Zato je v svojem govoru na gori tako jasno spregovoril: "Slišali ste, da je bilo rečeno: Ne prešuštvuj! Jaz pa vam pravim: Kdorkoli gleda žensko, da jo poželi, je v srcu že prešuštvoval z njo." (Mt 5,27-28)

"Če Jezus uporablja tako ostre besede, to zagotovo ni zato, da bi nam rekel, kako smo zlobni – saj ve, da ima vsakdo včasih težave na tem področju. Jezus nas želi prebuditi in obvarovati pred nami samimi in našo neverjetno sposobnostjo samoopravičevanja," poudarja p. Paul Habsburg:

"Jezus nas sploh ne krivi za medsebojno privlačnost med moškimi in ženskami. To je normalno in dobro. Svari pa pred tem, da bi imeli razdeljeno srce in gledali druge na način, kot da si jih želimo prisvojiti. Ta poželjiv pogled lahko vsebuje dvojni namen in ustvari razpoko v človeškem srcu. Pretvarjamo se, da se razdajamo, v resnici pa iščemo lasten užitek."

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.