7 preprostih načinov, kako najti zadovoljstvo na delovnem mestu

Neverjetno je, če pomislimo, da povprečen človek na delovnem mestu preživi 90.000 ur svojega življenja. In ta znatna količina časa se nam bo zdela še daljša, če v službi nismo zadovoljni.

Vodilni britanski psiholog za delo, profesor Cary Cooper, je na podlagi raziskovalnega projekta za britansko vlado in svojih dolgoletnih izkušenj na tem področju za revijo The Conversation delil nekaj nasvetov, kaj storiti, da bomo na delovnem mestu zadovoljnejši.

Nič ni hujšega, kot če ves dan sedite za pisalno mizo in nimate časa za gibanje. Cooper poudarja, da je telesna dejavnost zelo pomembna, saj to lahko pomaga zmanjšati "čustveno intenzivnost" in sprostiti nekaj prostora za premišljevanje o vsem, kar vam leži na duši.

Tudi telesni učinki so lahko koristni. Če poskušate ostati dejavni, lahko to pozitivno vpliva na srčni utrip in poveča dotok kisika v možgane. To vam lahko pomaga pri težavah z duševnim zdravjem, kot sta depresija ali tesnoba.

Medtem ko hitra vadba v odmoru za malico ni mogoča za vsakogar, pa vam delovni dan lahko pomaga razbremeniti tudi hoja v službo in nazaj domov. Če je pot predolga in morate uporabljati javni prevoz, Cooper predlaga, da izstopite na eni postaji prej in preostanek poti do službe prepešačite.

Povezovanje s sodelavci je še en odličen način, da ste na delovnem mestu zadovoljni. Cooper je prepričan: "Več vlagate v odnose na delovnem mestu, prijetnejši bo vaš delovni dan."

To ne pomeni, da morate biti dobri prijatelji z vsemi sodelavci, toda če si boste vzeli čas, da te ljudi spoznate in jih razumete, bo vaš delovni dan veliko prijetnejši. In v zahtevnejših dneh, ko vas delo spravlja ob živce, vam bodo morda lahko nudili svojo oporo.

Raziskave kažejo, da je učenje novih spretnosti še ena spodbuda za vaše možgane. Cooper pojasnjuje, da je ohranjanje "kognitivne dejavnosti" koristno za naše splošno duševno zdravje.

Medtem ko so hobiji, kot je učenje risanja ali šivanja, lahko zelo koristni, pa lahko spretnosti, kot je učenje nove programske opreme, pomagajo tako našim možganom kot tudi naši poklicni poti.

Del našega poklicnega življenja pogosto vključuje načrtovanje prihodnosti. Pravzaprav smo lahko tako osredinjeni na te dolgoročne odločitve, da se oddaljimo od tega, kar je pomembno v našem sedanjem življenju.

Cooper je prepričan, da boste lažje cenili, kaj se dejansko dogaja v vašem življenju, če si boste vzeli čas za uživanje v sedanjem trenutku. Medtem ko je po njegovem mnenju meditacija lahko koristno orodje za doseganje te hvaležnosti, se lahko katoličani obrnemo k molitvi in hvalnicam Bogu kot enemu izmed načinov, da se bolje zavedamo trenutka, ki ga živimo.

Pogosto se osredinjamo na vse negativne stvari v svojem življenju. Cooper pa zatrjuje, da bomo na delovnem mestu dosti bolj zadovoljni, če bomo poskušali v svoje razmišljanje vnesti malo več pozitivnosti.

To ne pomeni, da morate kar naenkrat v celoti postati pozitivna oseba. Gre bolj za vprašanje, ali prepoznate stvari, ki so v vašem življenju dobre. "Sprejmite, da nekaterih stvari na delovnem mestu ali v življenju ne morete spremeniti, in se osredinite na stvari, ki jih lahko nadzirate," predlaga Cooper.

Za mnoge ljudi je lažje rečeno kot storjeno, vendar Cooper pravi, kako moramo biti pozorni na to, da pri soočanju s stresom ne zapademo v nezdrave navade.

Čeprav se morda ne moremo upreti dodatni skodelici kave ali pa se nam zdi popolna rešitev, če bomo segli po cigareti, te skušnjave dolgoročno ne bodo pomagale pri uravnavanju ravni stresa. Se spomnite predloga, da se začnite gibati? Če se želite razbremeniti, se sprehodite po ulicah okoli pisarne ali pa si vzemite čas za molitev in se priporočite svojemu nebeškemu zavetniku.

Tudi to je veliko lažje rečeno kot storjeno, vendar je pomembno, da se zavedamo, kdaj je čas za odklop od dela. Čeprav to morda pomeni, da si morate postaviti stvarno časovnico in delati nekoliko učinkoviteje ali pa včasih šefu reči ne, boste ob začetku novega delovnega dne zadovoljnejši, če si boste vzeli čas za preproste življenjske užitke zunaj delovnega mesta.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.