Najmlajša slovenska oljarka: “Prepričana sem, da najboljše stvari naredijo ljudje, ki ustvarjajo iz srca”

Martina Veršnik ima v svojem življenju več vlog in nalog, za katere pravi, da se lepo dopolnjujejo. "Najprej sem človek, ženska, žena in mama. Moje vodilo je to, da ohranjam življenje in iščem krepost v sebi in drugih."

Je najmlajša slovenska poklicna oljkarka, ekološka kmetica in ljubiteljica narave. Na kmetiji Olea D'Istria, ki jo je pred leti prevzela od staršev, s pomočjo vseh družinskih članov iz starih avtohtonih sort oljk prideluje olja, ki so izjemno cenjena tudi v tujini. "Spoštujem to, kar nam narava nesebično ponuja. Sem opazovalka dogajanja tukaj in zdaj, uživam v dobri hrani, navdihuje me lepota narave, osrečujejo me pristni odnosi, zabavajo me modrosti polne knjige in radovednost tešim s spoznavanjem novega."

Kako pa je z Martininim prostim časom? "Če je prosti čas takrat, ko počnemo nekaj, kar nas veseli, imam veliko prostega časa. Preživljam ga tako, da delam v naravi, krepim odnose z možem, hčerko, starši in prijatelji ter spoznavam sebe. Če pa prosti čas razumem kot čas, ko ne počnem nič, potem prostega časa pravzaprav nimam," pojasni.  

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Dan se začne z jutranjo zarjo in idealen začetek dneva je pogled na sončni vzhod in odsev sončnih žarkov na jutranji rosi, v kateri je mogoče zaznati nasmeh najdražjih ljudi. Idealen začetek dneva je takrat, ko se celotna družina zbere ob dobri hrani in se nato odpravi k našim rastlinam. Ko se jih dotaknemo, se povežemo z njimi in zemljo, ko med nami in naravo stkemo nevidno nit, prek katere nam narava sporoča, da je pravzaprav vse povezano. Ko nežno prišepne, kaj početi, da ustvarimo svet lepši. V naši družini se trudimo slišati ta šepet in na tak način začeti dan.

Čar življenja pa ni to, da se vedno zgodijo idealne stvari, ampak to, da jih spoznavamo in poskušamo zasledovati po svojih najboljših močeh.

2. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
V splošnem se bolje počutim takrat, ko živim in delam v urejenem okolju in v urejenih odnosih. To, da uredim še sebe v vsej svoji celovitosti, se pravi, da sem pomirjena s svojim videzom in s svojim počutjem, takrat sem dobro. To, da sem dobro, pa je osnova in izhodišče za to, da dobro živim in delam dobre stvari.

3. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Materinstvo je ena od vlog, ki zagotovo sodi med lepše, a tudi težje. Je vloga, s katero moramo biti predvsem dober zgled in ne le dobre govorke in zapovedovalke. Otroci nas starše opazujejo in postajajo vse bolj podobni nam, sledijo našim dejanjem, povzemajo naša prepričanja in prenašajo naš življenjski nazor naprej.

Po drugi strani pa se kot mama zavedam, da je otrok lasten, individualen, poseben, in največ, kar lahko naredim, je to, da mu omogočim primerno okolje, da bo razvijal svoje potenciale in svojo avtentičnost. Čarobnost materinstva je opazovanje lastnega otroka pri tem, kako ostaja pristen in hkrati pomemben gradnik dobre družbe.

4. Z oljkarstvom so se ljubiteljsko ukvarjali že vaši starši, ki so vam tudi predali to strast. Kako je prišlo do odločitve, da se boste preživljali z ekološko pridelavo oljk?
Moji starši so veliki ljubitelji narave in ob svoji službi so preživljali veliko časa v naravi. Želeli so si, da bi kot družina preživeli več časa skupaj in skupaj ustvarjali v naravi, zato so vzpostavili trajne nasade. Ko so ti začeli dosegati polno rodnost in ko se je povečevala količina dodatnih izdelkov, ki so dosegali visoko kakovost, je delo na kmetiji preraslo okvire hobija in naš hobi sem spremenila v poklic.

Zaposlila sem se na kmetiji in starši so mi zaupali v upravljanje njihovo življenjsko delo. Hvaležna sem za njihovo zaupanje in edino pravilno se mi zdi, da njuno prizadevnost nadgrajujem. Še posebej pa zato, ker so mi privzgojili globoko spoštovanje do narave, do oljke, to tega zimzelenega drevesa, ki kljubuje letnim časom in nudi zdravo hrano.

5. Kaj vas pri vašem delu najbolj navdihuje in kaj vam predstavlja največji izziv?
Navdih jemljem iz narave. Ta mi daje močno motivacijo in me uči pomembnih življenjskih modrosti. Predvsem potrpežljivosti, vztrajnosti, delavnosti in hvaležnosti za sadove našega dela. Največ zagona mi dajejo rastline, ki s pridelki nagradijo naš trud. Hkrati pa me spodbuja tudi to, da ljudje prepoznajo našo zapriseženost k trajnostnemu delovanju in h kakovosti naših proizvodov.

Srečujemo se s hudimi izzivi in delamo v težkih pogojih. Ne le na težko dostopnih terenih, na katerih svoje zobe pokaže vreme, ki je marsikatero letino zdesetkalo, ampak se srečujemo tudi z velikim pomanjkanjem prostorov. Težko je ostati osredotočen na delo ob nemočnem pogledu na izkoriščanje naravnih virov za uživaštvo in špekulacijo.

6. Koliko olja mesečno porabite v vaši družini? Za kaj vse ga uporabljate?
Naša družinska poraba se po mesecih razlikuje, in sicer v odvisnosti od letnega časa. Ko je na jedilniku več sezonske zelenjave in rib, se oljčnega olja porabi več. Uporabljamo ga tako v kuhinji kot tudi v domači lekarni. V kuhinji je prisotno pravzaprav povsod. Tudi v slanicah najde svoj prostor, in sicer oljčno olje z limono ali pomarančo. Običajna letna poraba za povprečno družinsko oskrbo z oljčnim oljem pa je približno 30 litrov.

7. Delo na kmetiji nima stalnega urnika. Kako usklajujete ravnotežje med tem, da postorite vse potrebno in da hkrati ne delate cele dneve, ampak si vzamete tudi čas za počitek, dopust?
Večino časa delam to, kar me veseli in osrečuje. Od takega dela se ni potrebno posebej spočiti ali dopustovati. Če moram razmišljati o tem, da je na eni strani delo, na drugi pa brezdelje (če je to počitek), to ni ravnotežje. To je prehajanje iz ene skrajnosti v drugo in je ravnotežje zgolj vsota obojega, nikoli pa nisi v pravem ravnovesju.

Menim, da je pravo ravnotežje to, da obstaja uravnoteženost v vsakem trenutku. To je dosegljivo, ko delo ni pretirano, da bi te izčrpavalo, ampak da je ob vsakem delu enaka količina radosti. To je zame ravnotežje.

8. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni, in kaj ste se iz nje naučili?
Na kmetiji smo se srečevali z mnogimi preizkušnjami. Od številnih kraj, požigov, do pomanjkanja prostora in vremenskih neprilik. Vsaka preizkušnja je pravzaprav izkušnja. Lahko iz nje naredimo nekaj dobrega ali pa se naučimo nekaj novega. Po skoraj uničeni letini smo začeli organizirati oglede in delavnice na kmetiji in tako so nastale nove aktivnosti. Iz preizkušnje smo torej postali še bolj inovativni in okrepili potrpežljivost in vztrajnost.

Naučila sem se, da težki časi ustvarjajo dobre ljudi. Moje največje spoznanje pa je to, da s srčnostjo lahko težke trenutke začutimo in jih predelamo v nekaj dobrega. Prepričana sem, da najboljše stvari naredijo ljudje, ki ustvarjajo iz srca.

9. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Slabe volje sem takrat, ko ni zadoščeno pravici, ko želi goljufija prevladati nad pravičnostjo. Čeprav se zavedam, da je na koncu vse dobro, če ni dobro, še ni konec, je težko ohraniti optimizem v tem procesu. Takrat, ko se človeku slabo godi, ko je v stiski, bolečini in žalosti, takrat je najbolj ranljiv in nagnjen k škodoželjnosti.

In ravno tedaj je pomembno, da ne zapade v spiralo zla in hudobije. Takrat me dvigne misel: "Delaj dobro, tudi ko ti gre slabo."

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Biti ženska je lepo, ker sem lahko pristna: nežna in intuitivna, a hkrati močna in kreativna. Tako nekako dojemam naravo ženske in všeč mi je, da sem lahko to, kar mislim, čutim, da sem. Da mi ni treba natikati maske in da sprejemam sebe in druge v svoji in njihovi pristnosti.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.