Lore in Michael Cottone sta se poročila v zrelih letih. Takoj sta začela načrtovati družino in po desetih mesecih se jima je rodil sin Graham.
Njegova vzgoja je bila zelo težavna, vendar se mati in oče tega nista takoj zavedla, saj z otroki prej nista imela veliko izkušenj. Deček je bil zelo nemiren, ni imel prijateljev, drugi otroci pa so se mu posmehovali.
Končno dobil diagnozo
Zdravniki so pri njem diagnosticirali motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo. Starši so sčasoma slutili, da ima tudi resen primanjkljaj pri navezovanju socialnih stikov. Pogosto so bili priča njegovim strašljivim čustvenim izbruhom. Namesto mirnega družinskega življenja sta imela Lore in Michael neprestano občutek, da morata otroka zaradi neprimernega vedenja kaznovati.
Ko je bil Graham star 10 let, so strokovnjaki pri njem potrdili Aspergerjev sindrom, kar je starše nekoliko pomirilo, saj so lahko končno malo bolje razumeli njegovo obnašanje.
Težave so se stopnjevale
Nekega dne, ko je bil 12-letni Graham še posebej naporen, se je njegova mama zaprla v sobo in v obupu vpila k Bogu, da sama ne zmore več prenašati vsega. Prosila ga je, naj kaj stori. Iznenada je v svoji notranjosti začutila Božji odgovor: "Graham bo uspel!" "Kaj?" je na glas začudena izdavila. In enak odgovor je zopet odzvanjal v njenem srcu.
Dogodek jo je okrepil za čas, ko so se težave stopnjevale. Pri 13 letih je Graham začel kaditi marihuano, se samopoškodovati, da bi tako sprostil anksioznost, v hiši je začel podtikati požare, višek pa je bil, ko je očeta poškodoval s kamnom. Posredovala je policija in njegovemu početju doma naredila konec. Odvedli so ga v zapor, potem pa je zaradi vlomov krožil med zaporom in psihiatrično bolnišnico, kjer so pri njem odkrili vrsto duševnih motenj.
Mati mu je želela, da bi našel mir in veselje. "Mir in veselje je Jezus. To je oseba," je sklenila in začela moliti, da bi njen sin izkusil srečanje z Bogom.
"Nekoga bom ranil"
Ko je Graham prišel na prostost, se je odpravil v Kolorado. Njegovi starši so bili na počitnicah v Mehiki, ko jih je ves iz sebe klical, da je porabil zdravila, v bolnišnici pa mu nočejo dati novih. Zaradi oddaljenosti mu je Lore rekla, da zanj ne more storiti ničesar, razen da mu pošlje nekaj denarja. Pogovor je sklenil z besedami: "Nekoga bom ranil." Ko je odložil telefon, starši niso mogli več stopiti v stik z njim. Zanj so lahko samo še molili in ga izročili Bogu.
Nekaj tednov pozneje, ko sta bila Lore in Michael že doma, je znova zazvonil njun telefon. "Mama, vse sem izgubil. Na razdalji tisoč kilometrov nisem poznal nikogar, toda spoznal sem Boga," je povedal Graham. Izkusil je namreč vizijo pekla in spoznal, da tam niso le ljudje, ki trpijo večne muke, temveč je to prostor, kamor pridejo tisti, ki se odločijo, da bodo življenje izpeljali na svoj način.
Bog mu je pokazal, kakšno bi bilo njegovo življenje, če bi sprejel njegovo ozdravljenje oziroma če bi priložnost zavrnil. "Razlika je bila ekstremna," je povedal Graham. "Dal mi je izbiro in jo zelo poenostavil."
V dneh po velikem odkritju je zdaj pomirjeni mladenič do ljudi okrog sebe čutil ljubezen in sočutje. V svoji družbi je tako izstopal, da ga je izločila.
Po tem dogodku Graham ni več potreboval zdravil in se ni več zatekal v droge. "Jezus je edini vir miru, ki sem ga našel," trdi v pričevanju za oddajo 700 Club. Molitve njegovih staršev niso bile zaman.
Prispevek je bil najprej objavljen v reviji Magnificat, marec 2022.
